 |
Diplomske naloge,seminarske naloge,pomoč pri diplomski nalogi
Diplomske naloge,seminarske naloge,pomoč pri diplomski nalogi,pomoč pri seminarski nalogi,diplomska,seminarska,magistrska naloga,oblikovanje diplomske naloge
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
ninanana123
Administrator foruma
Pridružen/-a: 07.09. 2010, 17:18
Prispevkov: 547
|
 Objavljeno: 07 Okt 2010 06:49 Naslov sporočila: NASLOVI DIPLOMSKIH NALOG ZA LETO 2006 UNIVERZITETNI ŠTUDIJ G |
 |
|
NASLOVI DIPLOMSKIH NALOG ZA LETO 2006
UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA
A. Hidrotehnična smer
1. Katedra za mehaniko tekočin z laboratorijem
• UPORABA POENOSTAVLJENIH PROGRAMOV ZA RAČUN VALOV VSLED
PORUŠITEV PREGRAD
Potrebno je opisati teoretične osnove in pripraviti navodila za uporabo
poenostavljenih programov CASTOR in SMPDBK za račun valov vsled
porušitev pregrad. Programa je potrebno primerjati med seboj in oceniti
njuno uporabnost na osnovi primerjave z računi nekaj porušitvenih valov,
ki so bili izvršeni z uporabo programov s popolnimi St. Venantovimi
enačbami.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Četina
Somentor: doc. dr. Andrej Širca
• RAČUN VALOV VSLED ZAPOREDNE PORUŠITVE PREGRAD OD
VRHOVEGA DO KRŠKEGA
S pomočjo enodimenzijskega modela LAXDEL, ki uporablja popolne St.
Venantove enačbe in je bil razvit na KMTe, je potrebno preračunati
porušitvene valove od Vrhovega do Krškega. Upošteva se različne
možnosti delnega in postopnega rušenja pregrad ter različno stanje
pretoka Save ter napolnjenosti bazenov pred nastopom valov. S
simulacijami je potrebno predvideti obseg poplavljenih območij in
analizirati posledice za naselja na obravnavanem odseku.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Četina
Somentor: doc. dr. Andrej Širca
• RAČUN OBRATOVALNIH VALOV V NAČRTOVANEM BAZENU BREŽICE
S pomočjo enodimenzijskega modela PRLAX, razvitega na KMTe, je potrebno
variantno preračunati valove v bodočem bazenu Brežice, ki bi nastali zaradi
obratovanja HE Krško in HE Brežice. Obdelajo se variante z ozkim in širokim
bazenom Brežice ter brez in z izravnavo pretoka na meji s Hrvaško. V primerih
z izravnavo pretokov je treba v račun vključiti tudi bazen Mokrice v eni ali dveh
variantah ter pritok Krke.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Četina
Somentor: doc. dr. Andrej Širca
• RAČUN OBRATOVALNIH VALOV NA SAVI Z UPOŠTEVANJEM
STRANSKIH DOTOKOV
S pomočjo enodimenzijskega modela PRLAX, razvitega na KMTe, je potrebno
preračunati valove zaradi obratovanja obstoječih in načrtovanih hidroelektrarn
na Savi. Program PRLAX, ki uporablja eksplicitno metodo končnih razlik, je
potrebno dopolniti z možnostjo upoštevanja stranskih dotokov rek in
površinskega dotoka vzdolž odseka. Nato je treba zbrati podatke o obstoječih
prečnih profilih, model umeriti in simulirati različne možne scenarije obratovanja
HE.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Četina
Somentor: doc. dr. Andrej Širca
2
• RAČUN POPLAVNIH IN OBRATOVALNIH VALOV V BAZENU HE VRHOVO
Matematični model IMP2002 je namenjen simulacijam nestalnega toka s prosto
gladino po implicitni shemi metode končnih razlik. Zaenkrat deluje pri poljubnem
številu zaporednih kanalov, na stikih pa je mogoče simulirati tudi točkovni dotok
oz. odvzem vode. Model je potrebno nadgraditi tako, da bo mogoča simulacija
toka po treh kanalih z upoštevanjem združitve dveh kanalov v tretjega ali
razcepa kanala v dva nova. Dopolnitve je potrebno preveriti z računi valov v
bazenu HE Vrhovo, kjer se upošteva tudi stranski dotok Savinje.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Četina
Somentor: doc. dr. Dušan Žagar
• RAČUN MASNIH NIHANJ V VODOSTANIH
Na razpolago je programski paket VODOSTAN za račun masnih nihanj v
vodostanih. Potrebno je izdelati grafični okenski vmesnik za uporabniku prijazen
vnos podatkov in prikaz rezultatov. Nato je treba program testirati na več
primerih in izdelati animacije za nekaj različnih manevrov obratovanja
vodostana. Animacija je lahko že tudi vključena v osnovni grafični vmesnik.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Četina
Somentor: doc. dr. Andrej Širca
• DOPOLNITVE ENODIMENZIJSKEGA MODELA DROBIRSKEGA TOKA
Enodimenzijski model PLAZ1D za račun gibanja drobirskega toka je potrebno
dopolniti v predelu čela toka ter v zadnjem delu, kjer prihaja do odlaganja
materiala. Potrebno je izvršiti analizo občutljivosti modela na tri reološke
parametre (začetna strižna napetost, viskoznost in Manningov koeficient
hrapavosti) na primeru prizmatičnega kanala ter prikazati uporabnost modela na
enem od praktičnih primerov (plazu Stože v Logu pod Mangartom, Koseč nad
Kobaridom…).
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Četina
Somentor: prof. dr. Rudi Rajar
• PRIMERJAVA DVODIMENZIJSKIH PROGRAMOV PCFLOW2D IN FLO-2D
ZA RAČUN DROBIRSKIH TOKOV
Po opisu osnovnih značilnosti gibanja drobirskega toka kot nenewtonske
tekočine je najprej potrebno podati opis obeh programov: PCFLOW2D je bil
razvit na KMTe, FLO-2D pa je komercialni ameriškiprogram. Nato je z obema
potrebno izvršiti simulacije drobirskega toka na razšitjenih predelih v vasi Log
pod Mangartom (dogodek plazu Stože iz leta 2000) ter v vasi Koseč. V obeh
primerih je tok izrazito dvodimenzionalen, zato je treba komentirati rezultate
obeh modelov ter jih primerjati z obstoječimi enodimenzijskimi računi in
meritvami iz narave.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Četina
Somentor: asist.dr. Mario Krzyk
3
• PRIMERJAVA DVODIMENZIJSKIH PROGRAMOV ZA RAČUN VALA VSED
PORUŠITVE PREGRADE ZADRŽEVALNIKA NA DRTIJŠČICI
S pomočjo dvodimenzijskih programov PCFLOW2D, RUBAR20 in XANTHO je
potrebno izvršiti izračun porušitvenih valov za različne možne variante
morebitne porušitve pregrade suhega zadrževalnika na Drtijščici. PCFLOW2D
(razvit na KMTe) in RUBAR20 (razvit na institutu CEMAGREF v Lyonu,
Francija) uporabljata popolne 2D St. Venantove enačbe, program XANTHO
(razvit na KMTe) pa je poenostavljen in določene člene v osnovnih enačbah
zanemari. Potrebno je primerjati rezultate vseh treh programov (predvsem
obseg poplavljenih območij in kote vode na področju dolvodno od pregrade)
ter podati oceno uporabnosti programov.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Četina
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk
• DVODIMENZIJSKI MODEL TOKA SAVINJE OD LETUŠA DO POLZELE
S pomočjo dvodimenzionalnega modela PCFLOW2D je potrebno izvršiti račun
nestalnega toka na odseku Savinje od Letuša do Polzele v dolžini ca. 5 km.
Na osnovi izračunanih hitrostnih polj in poteka gladin v vzdolžni in prečni smeri
je potrebno presoditi, kakšne so možnosti razbremenjevanja visokovodnih
valov s kontroliranim razlivanjem vode iz struge na poplavna področja.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Četina
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk
• DOPOLNITEV MODELA PCFLOW2D Z MOŽNOSTJO RAČUNA RINJENIH
PLAVIN
Obstoječi dvodimenzionalni model PCFLOW2D, ki trenutno omogoča račun
hidrodinamike in lebdečih plavin, je potrebno dopolniti z možnostjo simulacije
transporta rinjenih plavin. Potrebno je poiskati ustrezne enačbe, ki se
najpogosteje uporabljajo v slovenski in svetovni praksi in jih vgraditi v
matematični model. Računalniški program je potrebno testirati in verificirati ter
nato po ustreznem umerjanju uporabiti za izbrane praktične primere gibanja
rinjenih plavin na krajših odsekih prodonosnih rek.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Četina
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk
• DOPOLNITEV MODELA PCFLOW2D S k - ε MODELOM TURBULENCE ZA
NESTALNI TOK
Obstoječa verzija modela PCFLOW2D zaenkrat omogoča uporabo
naprednega k-ε modela turbulence le pri stalnem toku, pri nestalnem pa se
upošteva konstantno vrednost koeficienta efektivne viskoznosti. Model je treba
nadgraditi tako, da bo možno k-ε model uporabiti tudi pri nestalnem toku.
Narediti je potrebno analizo vpliva omenjene dograditve na rezultate in
dopolnjen model preveriti na izbranih praktičnih primerih tokov iz narave.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Četina
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk
• IZDELAVA UPORABNIŠKEGA VMESNIKA ZA MODEL PCFLOW2D
Sestaviti je potrebno uporabniška vmesnika za polno (verzija A) ter skrajšano
različico dvodimenzijskega modela PCFLOW2D (verzija B) za račun globinsko
povprečnih tokov v površinskih vodah. Treba je izračunati in predstaviti
4
rezultate za potek tokov za nekatere praktične primere: Idrijce v ožini pri Bači
pri Modreju Save v okolici NE Krško in Malega Grabna v Ljubljani.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Četina
Somentor: prof. dr. Rudi Rajar
• SIMULACIJA TRANSPORTA IN DISPERZIJE ŽIVEGA SREBRA V
TRŽAŠKEM ZALIVU
Potrebno je preučiti hidrodinamični, transportno-disperzijski in bio-kemični del
modela PCFLOW3D. Na osnovi stacionarnih hitrostnih polj je potrebno
pripraviti vhodne podatke za model in izvršiti več kratkotrajnih simulacij širjenja
živega srebra. Narediti je treba analizo občutljivosti modela na vpliv
posameznih parametrov (predvsem koeficienta turbulentne difuzije
izračunanega po različnih modelih turbulence in števila uporabljenih slojev).
Mentor: doc. dr. Dušan Žagar
Somentorja: izr. prof. dr. Matjaž Četina, doc.dr. Andrej Širca
• SIMULACIJA TRANSPORTA PLAVIN IN POLUTANTOV Z 1-D MODELOM
MERIMOD NA REKI SAVI (ODSEK HRASTNIK – VRHOVO)
Potrebno je proučiti 1-D matematični model MeRiMod, dopolniti že izvršene
simulacije obratovalnih in visokovodnih valov še z nekaterimi valovi, ki se
statistično relativno pogosto pojavljajo in prispevajo največji delež pri
premeščanju plavin in polutantov ter z modelom simulirati premeščanje plavin
in nanje vezanih ter v vodi raztopljenih onesnaževal, predvsem težkih kovin
(Cd, Cr, Cu, Zn, Pb, Ni in Hg).
Mentor: doc. dr. Dušan Žagar
Somentor: izr. prof. dr. Matjaž Četina
• IZDELAVA UPORABNIŠKEGA VMESNIKA ZA 1-D MATEMATIČNI MODEL
MERIMOD
Sestaviti je potrebno uporabniški vmesnik za matematični model MeRiMod
(povezava US-EPA modulov RivMod, WASP5 in MERC4), za račun
hidrodinamike, transporta plavin in onesnaževal ter biogeokemičnih procesov
pretvorb živega srebra. Na modelu je potrebno izvršiti analizo občutljivosti
nekaterih parametrov za transport plavin (nagib dna, zrnavostna struktura
plavin) in biogeokemijskih pretvorb živega srebra (pH, temperatura, raztopljeni
kisik) na konkretnem primeru rečnega sistema Idrijca / Soča. Z modelom je
potrebno izračunati transport plavin in živega srebra za nekaj konkretnih
primerov visokovodnih valov in biogeokemijske pretvorbe živega srebra v
poletnih razmerah.
Mentor: doc. dr. Dušan Žagar
Somentor: izr. prof. dr. Matjaž Četina
• SIMULACIJA IZMENJAVE ŽIVEGA SREBRA MED VODO IN ZRAKOM S 3-D
MODELOM PCFLOW3D
Potrebno je pripraviti vhodne podatke za 3D model PCFLOW3D na
konkretnem primeru lagune Thau (Francija). Z modelom je potrebno simulirati
transport in biokemične transformacije živega srebra s poudarkom na
izmenjavi elementarnega živega srebra med vodo in zrakom. Izvršiti je
potrebno analizo občutljivosti modela izmenjave elementarnega živega srebra
med vodo in zrakom glede na različne okoljske parametre (veter, temperatura
zraka in vode, slanost).
5
Mentor: doc. dr. Dušan Žagar
Somentor: izr.prof. dr. Matjaž Četina
• SIMULACIJA IZMENJAVE ŽIVEGA SREBRA MED VODO IN SEDIMENTOM
S 3-D MODELOM PCFLOW3D
Potrebno je pripraviti vhodne podatke za 3D model PCFLOW3D na konkretnem
primeru Tržaškega zaliva. Z modelom je potrebno simulirati transport in
biokemične transformacije živega srebra s poudarkom na izmenjavi monometil
živega srebra med vodo in sedimentom. Izvršiti je potrebno analizo občutljivosti
modela glede na različne okoljske parametre (zrnavostna struktura sedimenta,
vsebnost organskih snovi, temperatura in slanost vode).
Mentor: doc. dr. Dušan Žagar
Somentor: izr.prof. dr. Matjaž Četina
• PREVERITEV IN PRIMERJANJE RAZPOLOŽLJIVIH MODELOV ZA
IZRAČUN VALOVANJA
Poiskati je nekaj dosegljivih modelov za izračun valovanja na morju in
preštudirati njihovo uporabnost (glede na velikost področja, vrsto valov,
točnost). Dalje je treba izvršiti simulacije za poenostavljena področja z
različnimi modeli in primerjati rezultate. Izbrati je treba model, ki bi bil
najprimernejši za uporabo pri problemih izmenjave polutantov med vodo in
ozračjem in bi bil eventuelno primeren za vgraditev v model PCFLOW3D.
Mentor: doc. dr. Dušan Žagar
Somentorja: izr.prof.dr. Boris Kompare, prof. dr. Rudi Rajar
• IZPOPOLNITEV MATEMATIČNEGA MODELA PCFLOW3D –
SEDIMENTACIJSKI MODUL
Modul za transport plavin v modelu PCFLOW3D, ki računa resuspendiranje,
transport in usedanje lebdečih plavin po enofrakcijskem pristopu je potrebno
nadgraditi tako, da bo omogočal simulacije z več različnimi frakcijami. Rezultate
modela je potrebno primerjati z analitičnimi rešitvami, kjer so le-te na razpolago,
meritvami v laboratoriju in naravnem okolju. Z izpopolnjenim modelom je
potrebno izvršiti simulacije transporta lebdečih plavin na posameznih odsekih
rečnega sistema Idrijca / Soča in v Tržaškem zalivu ob dotoku dveh različnih
opazovanih visokovodnih valovih Soče.
Mentor: doc. dr. Dušan Žagar
Somentor: izr. prof. dr. Matjaž Mikoš
• IZPOPOLNITEV MATEMATIČNEGA MODELA PCFLOW3D – VPLIV
SPREMENLJIVE TEMPERATURE DELCA NA VZGON PRI METODI
SLEDENJA DELCEV
Metodo sledenja delcev v matematičnem modelu PCFLOW3D je potrebno
izpopolniti tako, da bo mogoče simulirati spremenljiv vzgon delca zaradi
ohlajanja ali segrevanja delcev, ki izhajajo iz izvorov na dnu definicijskega
območja. Z izpopolnjenim modelom je potrebno simulirati izhajanje vroče vode
iz hidrotermalnih izvirov (fumarol) na vulkanskih oz. tektonsko aktivnih območjih
v Sredozemlju.
Mentor: doc. dr. Dušan Žagar
6
• SIMULACIJE TERMIČNEGA ONESNAŽEVANJA Z MODELOM PCFLOW3D
Z že obstoječim modelom PCFLOW3D je narediti nekaj simulacij termičnega
onesnaževanja iz točkovnih virov z upoštevanjem segrevanja iz ozračja in
narediti analizo občutljivosti na osnovne parametre. Rezultate je primerjati z
rezultati enodimenzijskega modela HOTLAKE. Treba je tudi narediti nekaj
simulacij za primere realne topografije (npr. akumulacija HE Brežice).
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Četina
Sometorja: prof. Rudi Rajar, doc.dr. Andrej Širca
• SIMULACIJA TOPLOTNE OBREMENITVE REKE Z MODELOM CORMIX
Z modelom CORMIX (Cornel Mixing Zone Model), ki računa obliko in velikost
iztočnega oblaka, je treba preračunati toplotno obremenitev reke s hladilno
vodo velikega ternoenergetskega objekta za naravno (obstoječe) stanje in
stanje, ko se reka zajezi z dolvodno pregrado. Rezultate modela CORMIX naj
se primerja tudi z rezultati 3D toplotnega modela PCFLOW3D, ki so že na
voljo.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Četina
Sometorja: doc.dr. Andrej Širca, prof. Rudi Rajar
• IZPOPOLNITEV MATEMATIČNEGA MODELA ZA SIMULACIJO RAZLITJA
NAFTE V TRŽAŠKEM ZALIVU
Model PCFLOW3D, ki že vsebuje modul za račun transporta in nekaterih
fizikalno-kemijskih procesov ob razlitju nafte v Tržaškem zalivu je potrebno
dopolniti še z dodatnimi, predvsem bio-kemičnimi procesi (tonjenje, usedanje,
emulzifikacija, biodegradacija, odlaganje na obalo in sproščanje z obale). Z
izpopolnjenim modelom je potrebno simulirati razlitje nafte v Tržaškem zalivu
ob upoštevanju različnih scenarijev.
Mentor: doc. dr. Dušan Žagar
Somentor: izr.prof. dr. Matjaž Četina
• VGRADITEV MODELA TURBULENCE PO SMAGORINSKEM V MODEL
PCFLOW2D
V dvodimenzijski model PCFLOW2D je vgraditi model turbulence Smagorinski
za izračune horizontalnega koeficiena turbulentne viskoznosti.Metodologijo se
lahko povzame po modelu PCFLOW3D, kjer je ta shema že vgrajena in
deluje. Model je treba preveriti in preizkusiti na bazenu enostavne topografije
in nato na primeru realne topografije (npr. Spodnja Sava).
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Četina
Somentor: prof.dr. Rudi Rajar
• PREIZKUSI VPLIVA KALNOSTI IN DRUGIH PARAMETROV NA
DISPERZIJO TOPLOTE V POVRŠINSKIH VODAH
S 3D modelom PCFLOW3D je treba narediti analizo občutljivosti na razne
parametre, kot so kalnost, koeficient Smagorinskega, vertikalni koeficient
viskoznosti in druge. Najprej je potrebno narediti simulacije za bazen
enostavne topografije in nato za naravno rečno strugo (Sava pri Krškem).
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Četina
Somentor: prof.dr. Rudi Rajar
7
• TRENDI PRI NAČRTOVANJU IN GOSPODARJENJU Z VODAMI
Delo je mogoče izdelati kot skupni izdelek, ki obravnava navedena poglavja,
ali pa kot podrobnejšo obdelavo posameznega poglavja, kot so npr. pregled
glavnih trendov porabe voda (v svetu, v Sloveniji), novosti zaradi politike do
voda v EU in slovenske zakonodaje (novi zakon o vodah), urejanje regionalno
proti centralnemu (kako bi npr. vplival regionalizem), privatno proti javnemu
(cilji, skladnost in nasprotovanja), pregled drugih trendov in institucionalnih
ureditev itd.
Mentor: prof.dr. Franci Steinman
• GLAVNE NALOGE NAČRTOVANJA IN GOSPODARJENJA Z VODAMI
Delo je mogoče izdelati kot skupni izdelek, ki obravnava navedena poglavja, ali
pa kot podrobnejšo obdelavo posameznega poglavja, kot so npr. strokovne
podlage za določanje politike do voda in vodnogospodarsko načrtovanje,
vsebina celostnega gospodarjenja z vodami, zajem vode in dobava za različne
načine rabe in dejavnosti ter odvodnja za različne porabnike. Možna
(podrobnejša) tema je tudi primerjanje pristopov k načrtovanju v različnih
sektorjih in njihova preslikava na VG načrtovanje.
Mentor: prof.dr. Franci Steinman
• JAVNI IN ZASEBNI DEJAVNIKI IN NJIHOVA VLOGA NA RAZNIH NIVOJIH
NAČRTOVANJA IN GOSPODARJENJA Z VODAMI
Delo je mogoče izdelati kot skupni izdelek, ki obravnava navedena poglavja, ali
pa kot podrobnejšo obdelavo posameznega poglavja, kot so npr. dejavniki na
državnem, regionalnem (vodno območje) in lokalnem nivoju, povezanost z
Evropsko unijo in ostalimi mednarodnimi ustanovami (telesi), vloga in
sodelovanje nevladnih organizacij in ostalih interesnih skupin itd. Posamezne
teme lahko obravnavajo relacije med različnimi subjekti in možne vidike
sodelovanja javnega in zasebnega sektorja (ti. "Public-Private-Partnership").
Mentor: prof.dr. Franci Steinman
• RAZPOLOŽLJIVOST IN (PO)RABA VODE
Delo je mogoče izdelati kot skupni izdelek, ki obravnava celovit pregled vsebin,
ki so navedena kot posamezna poglavja v vsebini Vodnogospodarskih osnov oz.
v Direktivi o vodah, ali pa kot podrobnejšo obdelavo posameznega poglavja, kot
so npr. razpoložljivost voda, (po)rabe voda, uravnoteženost razpoložljivih voda
in potreb po vodi, itd. Praktični primer obdelane teme je možno izbrati na
povodju, ki je blizu diplomantovega (stalnega) prebivališča.
Mentor: prof.dr. Franci Steinman
• NAČRTOVANJE IN GOSPODARJENJE Z VODAMI
Delo je mogoče izdelati kot skupni izdelek, ki obravnava vsebine, ki jih navajajo
Zakon o vodah, Direktiva o vodah in strokovne podlage za vodnogospodarske
vsebine v različnih fazah načrtovanja, ali pa kot podrobnejšo obdelavo
posameznega poglavja, kot so npr. zakonodajna ureditev, institucionalne
ureditve (organiziranost), kulturni, zgodovinski in tehnični vplivi na obstoječi
sistem institucij, povezovanje načrtovanja v vodnem gospodarstvu v družbeni ter
gospodarski razvoj, institucije in mehanizmi za povezovanje sektorskih potreb po
vodi v celostno načrtovanje in gospodarjenje z vodami, načela in mehanizmi
8
gospodarjenja z vodami, usklajevanje in razvijanje raziskav ter izobraževanja na
področjih, povezanimi z vodami.
Mentor: prof.dr. Franci Steinman
• INSTITUCIONARNI SISTEM NAČRTOVANJA IN GOSPODARJENJA Z
VODAMI
Delo je mogoče izdelati kot skupni izdelek, ki obravnava prepletenost
vodnogospodarskih vsebin v številnih resorjih (in njihovi organiziranosti), ali pa
kot podrobnejšo obdelavo posameznega poglavja, kot so npr. prednosti,
pomanjkljivosti in glavni konflikti sistema v novem zakonu o vodah, upoštevanje
poplavnih škod (določanje, analiza in zmanjševanje) pri načrtovanju
protipoplavnih ukrepov, uporaba orodij za podporo odločanju na področju
gospodarjenja z vodami in optimizacijski postopki in večciljno odločanje na
različnih področjih vodnega gospodarstva.
Mentor: prof.dr. Franci Steinman
• IZBRANI PRIMERI IZ HIDRAVLIKE IN EKSPERIMENTALNE HIDRAVLIKE
Naslov obsega več diplomskih tem, saj bi izbrani primer obsegal poglobljeno
hidravlično presojo primerov iz prakse, kjer je potrebno hidravlično
dimenzioniranje za različne oblike toka (npr. cevovodi, tok s prosto gladino,
prelivi in pragovi, itd.) oz. hidravličnih presoj delovanja oz. vplivov na vodno telo
zaradi vodnih zgradb, naprav ali ureditev. Uporabiti je potrebno razpoložljiva
hidravlična orodja, laboratorijski fizični hidravlični model ali terenske meritve, ki
so potrebni in ustrezni za vsakokratne razmere in možnosti hidravlične analize.
Mentor: prof.dr. Franci Steinman
• NAPREDNE METODE PRI HIDRAVLIČNEM DIMENZIONIRANJU
VODNOGOSPODARSKIH SISTEMOV
Vodnogospodarski sistemi obsegajo vodno infrastrukturo, drugo infrastrukturo
na vodah in objekte, naprave in ureditve v posebni rabi. Za dokaz njihovega
ustreznega delovanja se uporabljajo tudi naprednejše metode in orodja pri
modeliranju in hidravlični analizi cevovodnih sistemov, s pomočjo katerih jih
povezujemo s podatkovnimi bazami, podatki o časovnih spremembah
hidravličnih razmer v sistemih, variantnih rešitev iz projektne dokumentacije ipd.,
kar bi omogočilo umerjanje sistemov na dejansko stanje ter presojo ustreznosti
delovanja za predvidene scenarije (obnove, razširitve ipd.).
Mentor: prof.dr. Franci Steinman
2. Katedra za splošno hidrotehniko
• MODELIRANJE PODZEMNIH VODA
Izkoriščanje in zaščita podzemnih voda zahtevata določanje vodne bilance in
dinamike podzemnih voda s pomočjo matematičnih modelov. Na osnovi
opazovanj zadnjih let je potrebno izdelati modele podtalnice Ljubljanskega polja,
Ljubljanskega barja, Sorškega polja in območja Javornika.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
9
• LABORATORIJSKE IN TERENSKE PREISKAVE DINAMIKE ONESNAŽENJA
V PODZEMNIH VODAH
Različna onesnaževala se pri gibanju v podzemnih vodah razkrajajo in
zadržujejo na matriksu poroznega prostora. Proučevanje in analiza omenjenih
procesov zahteva laboratorijske in terenske preiskave na različnih vzorcih
materiala in v zasičenih in nezasičenih pogojih toka vode.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
• DINAMIKA ONESNAŽENJA PODTALNICE
Podtalnica je v Sloveniji vse bolj ogrožena za različnimi onesnaževali. Dinamika
onesnaževala je poleg hidrodinamike odvisna tudi od lastnosti različnih
onesnaževal. potrebno je določiti dinamiko gibanja pesticidov na Ljubljanskem
polju s programom PESTAN. Za Ljubljansko polje je izdelan model, ki omogoča
omenjene izračune. Možne so tudi analize dinamike drugih onesnaževal.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
Somentorica: asist. dr. Mojca Šraj
• ZAŠČITA IN VAROVANJE PODTALNICE
Zaščita in varovanje podtalnice je vse bolj pereč problem. Določeni ukrepi se
kažejo kot nezadostni ali pa so tako ostri, da ustavijo kakršen koli razvoj na
območju varovanja podtalnic. Potrebno je izdelati pregled prakse v svetu in
podati sodoben pogled na varovanje podtalnice Ljubljanskega polja ob
upoštevanju izkušenj z emisijami onesnaževal v Ljubljani.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
Somentorica: asist. dr. Mojca Šraj
• OGROŽENOST PODTALNICE LJUBLJANSKEGA POLJA
Podtalnica Ljubljanskega Polja je osnovni vir vode za oskrbo Ljubljane.
Podtalnica je zavarovana z varstvenimi pasovi in odloki. Potrebno je ugotoviti
učinkovitost takšne zaščite in izdelati predlog za spremembo obsega varstvenih
pasov in ukrepov v skladu z razvojem stroke in zahtevami Direktive EU o politiki
do voda.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
• VAROVANJE PODTALNICE LJUBLJANSKEGA POLJA
Podtalnica Ljubljanskega Polja je osnovni vir vode za oskrbo Ljubljane.
Podtalnica je zavarovana z varstvenimi pasovi in odloki. Potrebno je ugotoviti
učinkovitost takšne zaščite in izdelati predlog strokovnih osnov za predpis, s
katerimi bi se urejali možni posegi v varstvenih pasovih na osnovah proti
onesnaženju varne gradnje.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
• SODOBNI UKREPI ZA BOGATENJE PODTALNICE
Podatki o nihanju gladin podtalnice kažejo na trend znižanja gladin in veliko
zmanjševanje akumulacije podzemnih voda. Za povečanje omenjenih
akumulacij je potrebno izpeljati različne ukrepe bogatenja podtalnice. Analizo je
potrebno izdelati na obstoječem modelu Ljubljanske podtalnice.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
Somentorica: asist. dr. Mojca Šraj
10
• SODELOVANJE JAVNOSTI PRI NAČRTOVANJU IN IZVAJANJU
VODARSKIH POSEGOV
WFD in sodobna zakonodaja na področju varstva okolja zahtevajo sodelovanje
javnosti pri odločanju. Izdelani so tudi različni postopki za doseganje omenjenih
ciljev. Pri tem je predvsem potrebno javnost, ne samo informirati, temveč tudi
usposobiti za izvajanje zahtevnih nalog pri odločanju. Izdelati je potrebno
program za vključevanje javnosti v različne posege na osnovi postopkov
izdelanih v projektu URBEM. Pri tem je možna uporaba postopkov na
eksperimentalnih porečjih: Dragonje, Reke in Gradaščice.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
Somentorica: asist. dr. Mojca Šraj
• ANALIZA INTERESOV UPORABNIKOV PRI NAČRTOVANJU, IZVAJANJU
IN VZDRŽEVANJU VODARSKIH POSEGOV
Vodarski ukrepi so predvsem prilagojeni določenim naravnim pogojem in
zahtevam različnih uporabnikov režima voda, vključno s splošnim družbenim
interesom. Rešitve so posledica usklajevanja omenjenih interesov pogojenih s
trenutni zahtevami in potrebami. Potrebno je izdelati analizo interesov
posameznih uporabnikov vodnega režima, pri različnih vodarskih posegih in
praktičnih primerih, predvsem na eksperimentalnih porečjih Dragonje, Reke,
Gradaščice in Save.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
Somentorica: dr. Lidija Globevnik
• DOLGOROČNI VPLIVI VODARSKEGA RAZVOJA – PROGRAM HELP
UNESCO
Vodarski ukrepi so predvsem prilagojeni določenim naravnim pogojem in
zahtevam različnih uporabnikov režima voda. Rešitve so posledica usklajevanja
omenjenih interesov pogojenih s trenutni zahtevami in potrebami, posledic so
dolgoročne in obremenjujejo prihodnje generacije. Vplive vodarskega razvoja v
preteklosti je potrebno analizirati na porečju Dragonje po metodologiji razviti v
programu HELP – UNESCO.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
Somentorica: dr. Lidija Globevnik
• UPORABA NAVODIL ZA IZVAJANJE WFD PRI REVITALIZACIJI URBANIH
VODOTOKOV
Posegi v vodotoke v urbanem okolju so zaznamovali razvoj vodarstva v
preteklem stoletju. Posledice so velike spremembe v vodnem režimu,
kanalizirani vodotoki in prizadeto okolje. Revitalizacije omenjenih vodotokov so
zelo zahtevne zaradi goste poseljenosti bregov in ogroženosti prostora zaradi
poplav. Pri načrtovanju ukrepov je potrebno upoštevati navodila za izvajanje
zahtev WFD.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
Somentorica: dr. Lidija Globevnik
• IZHODIŠČA ZA IZVAJANJE DIREKTIVE EU O POLITIKI DO VODA (WFD)
Za planiranje in izvajanje WFD je osnova določanje ekološkega stanja voda, ki
bi ga članice z različnimi ukrepi morale obdržati in izboljšati (doseči) na vseh
vodnih telesih, kjer je prišlo zaradi različnih vplivov dejavnosti človeka do
11
sprememb oziroma poslabšanja ekološkega stanja. Pri tem je potrebno
obravnavati vodno okolje celovito, tako z vidika naravnega stanja kot z vidika
potreb po vodi in varovanju pred vodo. Navodila za določanje tipov vodnih teles
v veliki meri omogočajo različna tolmačenja in niso zadosti natančna, tako kot
tudi celotno besedilo WFD. Sistem je dovolj prožen, da lahko v njega smiselno
vključimo Slovenijo z vso njeno raznolikostjo. Tu pa se srečujemo s
pomanjkanjem slovenskih strokovno izhodišč, ki bi bila lahko osnova za izbiro
sistema, ustreznega izvajanju politike do voda v RS. Potrebno je izdelati pregled
določanja tipov vodnih teles v posameznih državah EU in jih primerjati z
predlagano porazdelitvijo v RS. V posameznih državah (Nemčija) so pripravljena
tudi izhodišča za izvajanje ostalih določil WFD. Potrebno opraviti pregled
omenjenih navodil s posebnim poudarkom na stališčih pomembnih za izvajanje
WFD v RS.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
• UPORABA BIOLOŠKIH TESTOV ZA UGOTAVLJANJE KAKOVOSTI
Zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode je odgovorna in zahtevna naloga.
Diplomska naloga obravnava uporabo bioloških testov za ugotavljanje kakovosti
voda in izhodišča za njihovo izvajanje v evropski pravni regulaciji, konkretneje v
WFD. Okvirna vodna direktiva ali Water Framework Directive predstavlja temelje
evropske zakonodaje na področju voda in kot taka narekuje ustrezno varstvo in
monitoring voda. Kljub nekaterim prednostim biološkega načina testiranja, kot so
hiter odziv pri nizkih koncentracijah kemikalij, stroškovna ugodnost in odziv na
živ organizem, biotesti v WFD niso omenjeni.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
Somentorica: izr.prof.dr. Damjana Drobne
• IZDELAVA MODELA RIVERWARE ZA REKO SAVO – doseganje dobrega
ekološkega stanja
Sodobno načrtovanje urejanja vodotokov in doseganja njihovega dobrega
ekološkega statusa zahteva podporo pri odločanju s pomočjo računalniških
modelov za analizo predvidenih ukrepov in opredelitev najbolj primernih
posegov. V ta namen so v svetu razviti različni programi za podporo odločanju.
Riveware je program, razvit za potrebe upravljanja z vodotoki v ZDA. Program bi
uporabili za analizo ukrepov na reki Savi.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
Somentor: dr. Lidija Globevnik
• IZDELAVA MODELA RIVERWARE ZA REKO SAVO
Modeliranje optimalnega delovanja hidroelektrarn na zgornji Savi. Na zgornji
Savi deluje več elektrarn od katerih so najpomembnejše HE Moste, HE Mavčiče
in HE Medvode. S pomočjo programa Riverware je potrebno izdelati analizo
vodne bilance in delovanja hidro-energetskih objektov. Na osnovi analize bodo
izdelani predlogi za izboljšanje delovanja in ocenjen njihov vpliv na proizvodnjo
energije in okolje.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
Somentor: Andrej Kryžanowski
12
• ANALIZA DINAMIKE ZABLATENJA AKUMULACIJE HE MAVČIČE
Po izgradnji pregrad se prične proces počasnega zablatenja dna in brežin na
novo nastale akumulacije. Posledica je spremeba vodnega režima. HE Mavčiče
so bile zgrajene v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Na osnovi podatkov o
vodni in energetski bilanci ter matematičnega modela MODFLOW je potrebno
ugotoviti dinamiko omenjenega procesa na HE Mavčiče in naresti napoved
procesa oziroma predlagati ukrepe.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
Somentor: Andrej Kryžanowski
• UREDITVE NUJNE ZA POTREBE TURIZMA V ZADRŽEVALNIKIH
HIDROELEKTRARN NA SPODNJI SAVI
Na spodnji Savi je že zgrajena HE Vrhovo, HE Boštanj je v gradnji in v načrtih je
predvidena gradnja objektov do hrvaške meje. Na osnovi analize in podatkov o
stanju na zadrževalniku HE Vrhovo in zahtev posameznih turističnih dejavnosti
je potrebno ugotoviti današnje izkoriščanje potencialov in predlagati ureditve,
nujne za izboljšanje izkoriščanja le-teh na ostalih objektih.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
• MODELI IN ORODJA ZA NAPOVEDOVANJE POPLAV IN OPOZORILNI
SISTEMI
Sodobna orodja in opozorilni sistemi omogočajo napovedovanje poplav in
podaljšujejo čas za izvajanje preventivnih ukrepov. Potrebno je izdelati analizo
uporabe omenjenih orodij v Sloveniji na podlagi zgodovinskih podatkov in
predlagati spremembe, s katerimi bi se povečala učinkovitost delovanja
posameznih služb.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
• UKREPI ZA ZMANJAŠANJE VERJETNOSTI POJAVA POPLAV
Z različnimi ukrepi lahko vplivamo na odtočne razmere in s tem tudi na
zmanjševanje verjetnosti pojava poplav. Tako lahko s prostorskim planiranjem in
ustrezno rabo tal zmanjšamo vplive različnih ukrepov na povečan odtok. Tudi za
različnimi gradbeniškimi posegi lahko območje zaščitimo ali pa zberemo večje
količine vode in jih začasno zadržimo.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
• MODELI ZA UGOTAVLJANJE POSLEDIC POPLAV
Vpliv poplav na človeka in njegove dejavnosti je zelo kompleksen in zajema:
vplive na konstrukcijo objekta, vplive na rabo objekta, vplive na posameznike in
njhihov dejavnsot. Poleg tega vplive delimo na trenutne, kratkoročne in
dolgoročne. Prav tako ločimo primarne in sekundarne vplive.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
• UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE OBČUTLJIVOSTI ZARADI POPLAV
Z različnimi ukrepi lahko vplivamo na zmanjšanje občutljivosti. Tu so predvsem
pomembni ukrepi za obnovo po poplavah, metode za povrnitev škode, ustrezno
zoniranje in urbano planiranje, razvoj sposobnosti ukrepanja, planiranje naključij
(nezgodno planiranje in opozorila), nadomeščanje škode, razdelitev tveganja,
postavitev scenarijev zavarovanja ukrepi in tehnike za zmanjšanje občutljivosti
13
na principih protipoplavne gradnje. Na posameznih primerih je potrebno pokazati
pomen novih postopkov.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
• UPORABA RAČUNALNIŠKO VODENIH PROSTORSKIH EVIDENC PRI
SIMULACIJI HIDROLOŠKIH POJAVOV
Prikazati je potrebno možnosti uporabe računalniško nastavljenih evidenc pri
Geodetskem zavodu (DMR), Zavodu za statistiko in drugje za simulacijo
hidroloških pojavov. Pri izdelavi naloge je poudarek na uporabi sodobnih
mikroračunalnikov in uvajanju novih metod simulacije hidroloških pojavov, ki jih
omogočajo sodobni informacijski sistemi.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
• RAZVOJ VODARSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA
Za uspešno urejanje vodarskih dejavnosti je potrebno vzdrževati informacijski
sistem. Z izdelavo hidrografskega katastra je dana ustrezna osnovna struktura
sistema. V nalogi je potrebno obdelati registre vodnih površin, objektov,
melioracij in drugih ureditev. Upoštevati je potrebno tudi možnosti Interneta.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
• UPORABA SODOBNE TEHNOLOGIJE PRI SPREMLJANJU STANJA
SNEŽNE ODEJE
Snežna odeja je pomembna začasna akumulacija vode na površini, ki se
sprošča z tajanjem snega. Sodobne tehnologije s pomočjo satelitskih posnetkov
omogočajo določanje količine vode v snežni odeji. Podatke je potrebno potrditi z
meritvami na terenu. Nalaga zahteva poleg dela z računalniškim programi za
obdelavo satelitskih posnetkov tudi terensko delo v zimskem obdobju.
Sodelovanje na projektu AWARE.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
Somentor: izr. prof. dr. Matjaž Mikoš
• MERITVE PRETOKOV S HIDROMETRIČNIM KRILOM
Hitrost in pretok vode v strugi se ves čas spreminjata. Potrebno je opraviti
terenske meritve s hidrometričnim krilom in Dopplerjev merilcem hitrosti ter
ugotoviti lastnosti sprememb s pomočjo stohastične analize. Predvsem je
potrebno ugotoviti spremembe hitrosti pri pretoku poplavnega vala in ugotoviti
njihov vpliv na obliko pretočne krivulje.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
• UREJANJE VODOTOKOV V URBANEM OKOLJU
Urbanizacija povzroča pomemben spremembe pri kroženju vode in vpliva na
njeno kakovost. Povečanje neprepustnih površin pri razvoju mesta pospešuje
površinski odtok in zmanjšuje bogatenje podzemnih voda. Vodna telesa na
območju mesta pogosto opredeljujemo kot močno spremenjena ali umetna
vodna telesa pri katerih ni možnosti rekonstrikcije popolnoma naravnega
vodnega režima in doseganje dobrega ekološkega stanja. Rekonstrukcija in
renaturalizacija mestnih vodotokov je zato zelo zahtevna, rezultati pa vprašljivi.
Pri tem moramo upoštevati tudi zdravje in interese ljudi, ki živijo in delujejo v
neposredni bližini vodotoka, kar pogosto omejuje možnosti izvajanja različnih
posegov. Posebno poglavje je določanje ustrezne kakovosti voda, ki bi
omogočala izvajanje ukrepov in doseganje zaželenega ekološkega razvoja.
14
Sodobna praksa urejanja mestnih vodotokov je izredna bogata z različnimi
vodogradbenimi in ne vodogradbenimi ukrepi, z različnim uspehom.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
Somentor: izr. prof dr. Matjaž Mikoš
• POPLAVE V URBANEM OKOLJU
Izdelati je potrebno pregled poplavne problematike v mestnih okoljih splošno in
specifično, z upoštevanjem historičnega pregleda poplavnosti v Ljubljani
(Gradaščica, Glinščica, Mali graben). Pri izdelavi predlogov za ureditev razmer
je potrebno izdelati pregled prilagojenosti urbane infrastrukture izven in v rečnih
koridorjih (poselitev, prometna shema, mostovi, razlivne površine) mestnih
vodotokov v Ljubljani (Gradaščica, Glinščica, Mali graben) na pojave visokih vod
in opredeliti potencialna kritična mesta in območja. Pri tem pride v poštev tudi
analiza drugih urbanih območij.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
Somentor: izr. prof dr. Matjaž Mikoš
• ZADRŽEVALNIKI ZA ZAŠĆITO PRED POPLAVAM
Zadrževalniki voda so eden od osnovnih aktivnih vodogradbenih ukrepov za
zmanjševanje visokih voda. Njihov vpliv je odvisen od strukture hidrološkega
sistema, saj lahko pogosto dosežemo negativne učinke oziroma z
zadrževalčnikom neustrzno postavljenim v prostor največji pretok povečamo ne
pa zmanjšamo. Vplive zadrževalnikov je z modelom HEC 1 potrebno preizkusiti
na načrtovanih ali zgrajenih primerih.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
Somentor: izr. prof dr. Matjaž Mikoš
• ANALIZA HIDROLOŠKIH POJAVOV NA EKSPERIMENTALNIH POREČJIH
eksperimentalna porečja imajo izreden raziskovalni in strokovni pomen. V
Sloveniji imamo že tri porečja. V nalogi je potrebno izpeljati analizo opazovanj z
različnimi GIS orodji in primerjati rezultate z opazovanji na eksperimentalnih
porečjih v tujini.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
Somentor: izr. prof dr. Matjaž Mikoš
• VARSTVO PRED POPLAVAMI V URBANEM OKOLJU
V skladu z izhodišči in rezultati raziskav v projektu COST 22 je potrobno preveriti
sodobne metode planiranja in načrtovanja pri varstvu pred poplavami v urbanem
okolju. Poleg sodobnih metod načrtovanja je potrebno upoštevati tudi razvoj pri
gradnji objektov za zaščito in možnost izkoriščanja sodobnih napovedi pojava.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
Somentor: izr. prof dr. Matjaž Mikoš
• HIDROMORFOLOŠKI ELEMENTI REČNIH KORIDORJEV
Na osnovi pregleda določil WFD in ZV-1 v povezavi s HM kakovostmi rečnih
koridorjev, ki določajo dobro ekološko stanje vodotokov, ter strokovne literature
in člankov s področja hidroekologije rečnih koridorjev s povdarkom na HM
kakovostih, je potrebno:
prikazati kabinetni in terenski zajem HM kakovosti na študijskih primerih,
izbranih iz skupine antropogeno HM manj spremenjenih vodotokov v Sloveniji,
15
ter predstaviti prednosti in slabosti posameznih tehnik (npr. hitrost, natančnost,
zanesljivost itd.).
mentor: izr. prof. dr. Matjaž Mikoš
somentor: Aleš Bizjak
• PREGLED METOD ZA OCENO HM STANJA REČNEGA KORIDORJA IN
MOŽNOSTI APLIKACIJ V DOLOČANJU EKOLOŠKEGA STANJA
Na osnovi pregleda določil WFD in ZV-1 v povezavi s HM kakovostmi rečnih
koridorjev, ki določajo dobro ekološko stanje vodotokov, ter strokovne literature
in člankov s področja hidroekologije rečnih koridorjev s povdarkom na HM
kakovostih, je potrebno: aplicirati izbrano in v Sloveniji še neuporabljeno metodo
na Dragonji, Glinščici, Gradaščici in Malem grabnu ter analizirati uspešnost
ocenjevanja z metodo glede na tek vodotoka v naravni ali mestni krajini in
primernost za aplikacijo v določanju ekološkega stanja.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Mikoš
Somentor: Aleš Bizjak
• UREJANJE REČNIH KORIDORJEV NA REKI DRAGONJI
Vodotok in obrežni pas zemljišč predstavljajo ekohidrološko celovito območje -
koridor, ki zahteva celostno obravnavo pri urejanju in vzdrževanju. Stanje v
območju koridorja je posledica delovanja naravnih – hidroloških in ekoloških
dejavnikov ter vplivov človekove dejavnosti na vode in obvodni prostor. Če
želimo stanje prilagoditi zahtevam trajnostnega razvoja življenje v in ob
vodotoku ter tudi doseči trajnostno izkoriščanje voda in vodnega režima v skladu
z Direktivo EU o politiki do voda, moramo problematiko rečnih koridorjev
celostno obravnavati. Pri tem je potrebno opredeliti vse prostorske in hidrološke
značilnosti posameznega koridorja in oceniti njegovo stanje ter predlagati
kratkoročne in dolgoročne ukrepe za urejanje razmer. Problematika bo posebej
obravnavana na reki Dragonji.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
• UREJANJE REČNIH KORIDORJEV NA REKI REKI
Vodotok in obrežni pas zemljišč predstavljajo ekohidrološko celovito območje -
koridor, ki zahteva celostno obravnavo pri urejanju in vzdrževanju. Stanje v
območju koridorja je posledica delovanja naravnih – hidroloških in ekoloških
dejavnikov ter vplivov človekove dejavnosti na vode in obvodni prostor. Če
želimo stanje prilagoditi zahtevam trajnostnega razvoja življenje v in ob
vodotoku ter tudi doseči trajnostno izkoriščanje voda in vodnega režima v skladu
z Direktivo EU o politiki do voda, moramo problematiko rečnih koridorjev
celostno obravnavati. Pri tem je potrebno opredeliti vse prostorske in hidrološke
značilnosti posameznega koridorja in oceniti njegovo stanje ter predlagati
kratkoročne in dolgoročne ukrepe za urejanje razmer. Problematika bo posebej
obravnavana na reki Reki.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
• UREJANJE MOČVIRIJ
Močvirja so eden od najpomembnejših ekosistemov z izredno visoko biološko
aktivnostjo. Z urejanje v vodotokov in razvojem različnih intenzivnih dejavnosti
se je prostor namenjen močvirjem vse bolj krčil in je s tem bil prizadet tudi
ekosistem celotnega porečja. V zadnjih letih se je človek začel zavedati pomena
16
močvirja in njegovih različnih funkcij. Od vpliva na kakovost voda in zaščito
vodnih virov, vzdrževanje stabilnosti celotnega ekosistema vodotoka do različnih
možnosti izkoriščanja za potrebe varstva pred poplavami, čiščenja voda do
izkoriščanja bioprodukcije močvirja.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
Somentor: prof. dr. Mihael Toman
• MODELIRANJE HIDROLOŠKIH PROCESOV S PROGRAMSKIM PAKETOM
SWAT
Kratica SWAT (Soil and Water Assessment Tool) je akronim modela za vpliv
gospodarjenja z zemljišči na hidrološke pojave. Model je izdelal dr. Jeff Alnord iz
službe za kmetijske raziskave vlade ZDA. Program je oblikovan kot obsežen
odprt sistem z različnimi možnostmi zajemanja podatkov in modeliranja
hidroloških procesov. V nalogi je potrebno analizirati možnosti uporabe modulov
paketa, ki se nanašajo na fizikalne pojave gibanja vode in plavin pri oblikovanju
površinskega odtoka. Za porečje Dragonje je potrebno pripraviti tudi izračun
vpliva spremembe rabe zemljišč.
mentor: prof. dr. Mitja Brilly
• PROJEKTIRANJE ALARMNO OPOZORILNEGA SISTEMA
Za območje Loga pod Mangartom je potrebno izdelati analizo in projekt alarmno
opozorilnega sistema za primer pojava poplav na reki Koritnici ali Predelici.
Potrebno je zbrati vse razpoložljive podatke, izdelati model in projekt ustreznega
alarmno opozorilnega sistema.
mentor: prof. dr. Mitja Brilly
• TERENSKE MERITVE EROZIJE TAL NA ZEMELJSKIH PLAZOVIH
Sodobna merska oprema na osnovi laserske tehnologije omogoča enostavno
izdelavo posnetkov površine in spremljanje intenzivnih erozijskih pojavov, ki jih je
potrebno ustrezno obdelati in analizirati. Kandidat bo z inštrumentom LaserACE
300 meril spremembe na plazu Strug nad Kosečem in plazu Stože nad Logom
pod Mangartom. S programskimi paketi AutoCAD, AutoCAD MAP in SURFER bo
nato obdelal podatke in komentiral rezultate.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
Somentor: izr. prof. dr. Matjaž Mikoš
• TERENSKE MERITVE EROZIJE NA EKSPERIMENTALNEM POREČJU
DRAGONJE
Sodobna merska oprema na osnovi laserske tehnologije omogoča enostavno
izdelavo posnetkov površine in spremljanje intenzivnih erozijskih pojavov, ki jih je
potrebno ustrezno obdelati in analizirati. Kandidat bo z inštrumentom Laser ACE
3 meril spremembe eksperimentalnem porečju Dragonje. Rezultatet meritev bo
primerjal z meritvemi z žebljiči in drugimi opazovanji. S programskimi paketi
AutoCAD, AutoCAD MAP in SURFER bo nato obdelal podatke in komentiral
rezultate.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
Somentor: izr. prof. dr. Matjaž Mikoš
17
• TERENSKE MERITVE STRUGE IN OBVODNEGA PROSTORA REKE
GRADAŠČICE
Sodobna merska oprema na osnovi laserske tehnologije omogoča enostavno
izdelavo posnetkov površine in spremljanje intenzivnih erozijskih pojavov, ki jih je
potrebno ustrezno obdelati in analizirati. Kandidat bo z inštrumentom Laser ACE
3 meril strugo reke in posamezne pojave v obrečnem prostoru. S podatki
mestnega katastra bo potem oblikoval enotno in programskimi paketi AutoCAD,
AutoCAD MAP in SURFER bo nato oblikoval enotno GIS bazo podatkov.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
Somentor: izr. prof. dr. Matjaž Mikoš
• MERITVE IN ANALIZA PRESTREŽENIH PADAVIN
V urbaniziranem okolju Ljubljane so izbrane eksperimentalne površine za
merjenje prestreženih padavin in indeksa listne površine (LAI). Kandidat se
seznani z gozdno hidrologijo, različnimi metodami merjenja posameznih
komponent gozdnega hidrološkega kroga in določanjem različnih parametrov
vegetacije. Opravil bo meritve prepuščenih padavin, odtoka po deblu in LAI za
daljše obdobje, podatke obdelal, določil delež prestreženih padavin ter naredil
analizo rezultatov.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
Somentor: asist. dr. Mojca Šraj
• MERITVE IN ANALIZA POSAMEZNIH KOMPONENT GOZDNEGA
HIDROLOŠKEGA KROGA NA POVODJU DRAGONJE
Na eksperimentalnem porečju Dragonja so postavljene eksperimentalne ploskve
za merjenje posameznih komponent gozdnega hidrološkega kroga in
parametrov vegetacije. Kandidat se seznani z gozdno hidrologijo, različnimi
metodami merjenja posameznih komponent gozdnega hidrološkega kroga in
določanjem različnih parametrov vegetacije. Opravil bo različne meritve za
daljše obdobje in izdelal analizo rezultatov ter jih primerjal z podatki iz
predhodnega obdobja.
Mentor: prof.dr. Mitja Brilly
Somentor: asist.dr. Mojca Šraj
• VODNA BILANCA SAVE
Za povodje Save je potrebno narediti model vodne bilance s pomočjo že
obstoječega programa WatBal. Kandidat se podrobneje seznani s posameznimi
komponentami hidrološkega kroga, metodami izračuna ter s programom samim.
Pripraviti je potrebno vse podatke, jih vnesti v model in model umeriti. Rezultate
je potrebno analizirati in primerjati z že obstoječimi.
Mentor: prof.dr. Mitja Brilly
Somentor: asist.dr. Mojca Šraj
• DOLOČANJE VERJETNOSTI POJAVA POPLAVNIH VALOV
Varstvo pred poplavami zahteva hidrološke analize verjetnosti pojava in oblike
poplavnih valov. Potrebno je izdelati verjetnostno analizo pojava poplav na
osnovi podatkov o pretokih in padavinah vključno z analizo prostornine
poplavnega vala.
Mentor: prof. dr. Mitja Brilly
18
• (SONARAVNA) UREDITEV ODSEKA VODOTOKA (lahko tudi več
diplomskih nalog)
Na nivoju idejnega projekta je treba načrtovati ureditev vodotoka na izbranem
odseku. Na osnovi hidroloških osnov, geodetskega posnetka izbranega odseka
vodotoka, terenskega ogleda ter terenske in laboratorijske zrnavostne analize
plavin je treba opraviti hidravlični račun gladin za stalni in nestalni tok ter
pripraviti oceno premestitvene zmogljivosti vodotoka na izbranem odseku.
Uporabiti je treba računalniški program HEC-RAS (verzija 3.1.3), ZPP (verzija
1999) in MPM (verzija 1999). Možna je tudi uporaba orodja AQUATERRA za
pripravo podatkov in prikaz rezultatov programa HEC-RAS. Predlagati je treba
način ureditve struge vodotoka in izdelati okvirni predračun predlaganih del.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Mikoš
Somentor: mag. Rok Fazarinc (Inženiring za vode, Ljubljana)
• ANALIZA EROZIVNOSTI PADAVIN V SLOVENIJI KOT PARAMETRA
EROZIJE TAL (lahko tudi več diplomskih nalog)
Na osnovi merjenih podatkov o kratkotrajnih intenzitetah padavin v izbranih
padavinskih postajah v Sloveniji je treba s pomočjo že razvitega modula v
programskem okolju Matlab analizirati časovne in prostorske trende. Izračunane
trende je treba primerjati s podobnimi analizami v svetu, s poudarkom na
vrednotenju vplivov možnih podnebnih sprememb na površinsko erozijo tal.
Možna je tudi poglobitev v nalogi v analizo kinetične energije dežja kot parametra
erozivnosti padavin, npr. analiza spreminjanja kinetične energije dežja v
odvisnosti od vrste naliva (npr. enakomernejše ciklonske padavine,
kratkotrajnejše in intenzivnejše orografske padavine).
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Mikoš
• MODELIRANJE POVRŠINSKE EROZIJE TAL
Prikazati je treba pregled metod modeliranja površinske erozije tal. Računalniški
program za modeliranje površinske erozije tal na nivoju pobočja RUSLE2 je
treba uporabiti na konkretnem primeru, to je na razpoložljivih in lastnih podatkih
iz porečja Dragonje. Napoved z modelom je treba primerjati s terenskimi
meritvami.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Mikoš
• REGIONALIZACIJA OCEN VISOKIH VODA V SLOVENIJI (lahko tudi več
diplomskih nalog)
Uporabiti je treba fizikalno zasnovane metode za regionalizacijo ocen visokih
voda v Sloveniji. Namen naloge je izboljšati ocenjevanje visokih voda različne
povratne dobe (do 100-letnih visokih voda) v manjših povodjih brez vodomernih
postaj ter ekstremnih visokih voda (višje kot 100-letne visoke vode) v povodjih z
vodomernimi postajami. Določiti je treba podobnost med povodji v Sloveniji in
izbrati homogene regije. Za določitev homogenih regij v Sloveniji je treba
uporabiti metodo skaliranja glede na velikost prispevnih površin s pomočjo Mmomentov
in metodo izbora vpliva območja. Uporabiti je treba podatke o
velikosti in značilnostih prispevnih površin ter uporabiti že pripravljene podatke o
razporeditvi padavin in pretokov preko leta, predvsem o nastopu maksimalnih
dnevnih padavin in maksimalnih dnevnih pretokov. Za ocenjevanje verjetnosti
nastopa visokih voda na osnovi že izdelane regionalizacije in določitve
19
homogenih regij v Sloveniji je treba uporabiti metodo indeksne poplave ali
metodo geostatističnega pristopa z uporabo variogramov.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Mikoš
Somentor: prof. dr. Mitja Brilly
• DOLOČANJE OGROŽENIH OBMOČIJ ZARADI SKALNIH ODLOMOV IN
PODOROV
V Sloveniji je treba uporabiti metodologijo določanja ogroženosti prostora s
podori in kamninskimi plazovi, kakor se uveljavlja z novo zakonodajo na
področju voda. Uporabiti je treba računalniški program za modeliranje podorov
ali kamninskih plazov RockFall (verzija 6.1) na konkretnem primeru v naravi
(prometnica, naselje). Pripraviti je treba navodila za uporabo programa. Sestavni
del naloge mora biti tudi prikaz izkušenj pri njegovi uporabi.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Mikoš
Somentor: doc. dr. Mihael Ribičič (NTF UL)
• ZAPADLI LES V VODOTOKIH
S pomočjo terenskega kartiranja je treba ugotoviti vlogo zapadlega lesa (debel
različnih velikosti) na morfologijo in procese v gozdnih potokih in hudournikih.
Meritve je treba opraviti na daljših odsekih izbranih vodotokov v različnih
gozdnih okoljih, po možnosti takih, ki so čim manj urejana (npr. Lobnica in
Bistriški potok na Pohorju). Pripraviti je treba skice posameznih odsekov ali
zaplavnih stabilizacijskih pragov. Opraviti je treba statistično analizo opravljenih
meritev in rezultate primerjati z ugotovitvami iz strokovne literature.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Mikoš
• ANALIZA HIDROMORFOLOŠKE KAKOVOSTI VODNIH TELES (lahko tudi
več diplomskih nalog)
V Sloveniji je treba zaradi Evropske direktove o skupni politiki do voda oceniti
hidromorfološko stanje vodnih teles, med njimi tudi jezer in vodotokov. Ob tem
se ne ocenjuje le npr. struga vodotoka temveč celoten rečni koridor. Na osnovi
znanih hidromorfoloških elementov kakovosti je treba v okviru naloge oceniti
ekološko stanje izbranega vodnega telesa in pripraviti pregled možnih ukrepov
za njegovo izboljšanje. Po možnosti je treba predlagane ukrepe tudi ovrednotiti
in sicer časovno in finančno.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Mikoš
Somentor: dr. Aleš Bizjak (Inštitut za vode RS)
• NAČRT VAROVANJA BREŽIN NA IZBRANEM VODOTOKU
Na osnovi znanih principov načrtovanja, dimenzioniranja, oblikovanja in izvedbe
varovanja brežin na vodotokih ali v rečnih akumulacijah pred erozijsko silo
tekočih voda, je nujno na nivoju idejnega projekta obdelati konkretni primer
ureditve varovanja brežin na izbranem odseku vodotoku. Za osnovo projektiranju
je geodetski posnetek terena (struge in poplavnih območij) in opravljen hidravlični
račun odseka ob znanih hidroloških pogojih. Predlagati je treba različne možne
načine utrditve brežin, tudi z uporabo živih gradiv (zatravitev, vegetacija) ter
izdelati okvirni predračun predlaganih del.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Mikoš
Somentor: mag. Rok Fazarinc (Inženiring za vode, Ljubljana)
20
• NAČRT RIBJE STEZE NA IZBRANIH VODOTOKIH
Povezanost in prehodnost rečnega sistema za riblji živelj je pomembna zahteva
pri sonaravnem urejanju vodotokov. Pogosto je nujno dno vodotoka tako ali
drugače stabilizirati. Pogosto so tudi primeri izrabe vodne energije in drugi
posegi v vodotok, ko ga pregradimo z zajemno zgradbo. V takih primerih je
nujno načrtovati in izvesti razne oblike ribjih stez, ki omogočijo prehod ribam iz
zgornje v spodnjo vodo in obratno. Obstaja veliko različnih gradbenih tipov
izvedb ribjih stez. Pomemben element načrtovanja je tudi izbor ustrezne vodne
količine, ki se pretaka po ribji stezi. Za tako vodno količino je treba oblikovati
elemente ribje steze, ki mora biti umeščena v prostor v primernem delu
vodotoka. Na osnovi znanih principov načrtovanja, dimenzioniranja, oblikovanja
in kontrole delovanja različnih tipov ribjih stez, je nujno na nivoju idejnega
projekta obdelati konkretni primer ureditve ribje steze na izbranem vodotoku.
Izdelati je treba okvirni predračun predlaganih del.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Mikoš
Somentor: mag. Rok Fazarinc (Inženiring za vode, Ljubljana)
• NAČRT JEZOVNE ZGRADBE na IZBRANEM vodotokih
Na osnovi znanih principov načrtovanja, dimenzioniranja, oblikovanja in izvedbe
jezovnih zgradb na vodotokih, je nujno na nivoju idejnega projekta obdelati
konkretni primer izvedbe jezovne zgradbe na izbranem odseku vodotoku. Za
osnovo projektiranju je geodetski posnetek terena (struge in poplavnih območij)
in opravljen hidravlični račun odseka ob znanih hidroloških pogojih. Predlagati je
treba različne možne načine izvedbe jezovne zgradbe ter izdelati okvirni
predračun predlaganih del.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Mikoš
Somentor: mag. Rok Fazarinc (Inženiring za vode, Ljubljana)
• Rizični management NA PODROČJU varstva pred škodljivim delovanjem
voda (lahko tudi več diplomskih nalog)
Naloga temelji na uporabi metodologije določanja ogroženosti prostora zaradi
škodljivega delovanja voda (zemljinski plazovi, skalni odlomi in podori, snežni
plazovi, rečna erozija, poplave), kakor se uveljavlja v RS z novo zakonodajo na
področju voda (Zakon o vodah, 2002). Za izbrani nevarni pojav je treba na
izbranem študijskem primeru pokazati, kako deluje sistem rizičnega
managementa.
Mentor: izr. prof. dr. Matjaž Mikoš
3. Inštitut za zdravstveno hidrotehniko
• MATEMATIČNO MODELIRANJE PROCESOV V ČISTILNI NAPRAVI ZA
PITNO VODO
(Možnih več separatnih nalog z aplikacijo na različne enotne postopke čiščenja
in konfiguracije čistilnih naprav za pripravo pitne vode, kakor tudi izdelava
enotne školjke, iz katere se poganjajo posamezni programi)
Mentor: izr.prof.dr. Boris Kompare
Somentorica: asist.mag. Nataša Atanasova ali somentor:Matej Uršič
21
• IZDELAVA INTERNETNEGA PRIPOMOČKA ZA PONAZORITEV PROCESOV
V SESTAVNIH DELIH ČISTILNE NAPRAVE ZA PITNO VODO
(Možnih več usklajenih separatnih nalog, ki vsaka posamezno obdelajo en
segment in se nato smiselno povežejo v eno celoto za kompleksen prikaz
delovanja čistilne naprave preko internetnega brkljalnika)
Mentor: izr.prof.dr. Boris Kompare
Somentorica: asist.mag. Nataša Atanasova ali somentor:Matej Uršič
• MATEMATIČNO MODELIRANJE BIOKEMIJSKIH PROCESOV V ČISTILNI
NAPRAVI Z AKTIVNIM BIOLOŠKIM BLATOM
(Možnih več separatnih nalog z aplikacijo na različne tipe čistilnih procesov in
čistilnih naprav, kakor tudi izdelava enotne školjke, iz katere se poganjajo
posamezni programi)
Mentor: izr.prof.dr. Boris Kompare
Somentorica: asist.mag. Nataša Atanasova ali somentor:Matej Uršič
• IZDELAVA INTERNETNEGA PRIPOMOČKA ZA PONAZORITEV PROCESOV
V SESTAVNIH DELIH ČISTILNE NAPRAVE ZA ODPADNO VODO
KOMUNALNEGA TIPA
(Možnih več usklajenih separatnih nalog, ki vsaka posamezno obdelajo en
segment in se nato smiselno povežejo v eno celoto za kompleksen prikaz
delovanja čistilne naprave preko internetnega brkljalnika)
Mentor: izr.prof.dr. Boris Kompare
Somentorica: asist.mag. Nataša Atanasova ali somentor:Matej Uršič
• VPLIV POJEZERJA NA EVTROFNOST JEZERA
(teoretični pregled vplivnih faktorjev in praktični izračuni za izbrano jezero)
Mentor: izr.prof.dr. Boris Kompare
Somentorica: asist.mag. Nataša Atanasova ali somentor:Matej Uršič
• VPLIV MORFOLOGIJE JEZERA NA EVTROFNOST JEZERA
(teoretični pregled vplivnih faktorjev in teoretični izračuni za serijo jezer z
izbranim matematičnim modelom jezera)
Mentor: izr.prof.dr. Boris Kompare
Somentorica: asist.mag. Nataša Atanasova ali somentor:Matej Uršič
• IZDELAVA MATEMATIČNEGA MODELA TROFIČNIH PROCESOV JEZERA
(Teoretični pregled vplivnih faktorjev in procesov na trofično stanje jezera ter
izdelava matematičnega modela jezera s preverbo za realno jezero. Možnih več
nalog glede na detajlnost opisa procesov, statičen ali dinamičen opis)
Mentor: izr.prof.dr. Boris Kompare
Somentorica: asist.mag. Nataša Atanasova ali somentor:Matej Uršič
• IZDELAVA INTERNETNEGA PRIPOMOČKA ZA PONAZORITEV TROFIČNIH
PROCESOV V JEZERU
(Možnih več usklajenih separatnih nalog, ki vsaka posamezno obdelajo en
matematični model jezera in se nato v programski školjki smiselno povežejo v
22
eno celoto za optimalen izračun dogajanja v jezeru glede na razpoložljive
podatke. Izračuni in prikaz preko internetnega brkljalnika.)
Mentor: izr.prof.dr. Boris Kompare
Somentorica: asist.mag. Nataša Atanasova ali somentor:Matej Uršič
• AKTIVNA ZAŠČITA PODTALNICE
(Na podlagi že izdelanih projektov in poročil o umetnem bogatenju in aktivni
zaščiti podzemnih voda izdelati poljudne razlage ter animacije in internetni
pripomoček za poljuden prikaz tematike preko internetnega brkljalnika)
Mentor: izr.prof.dr. Boris Kompare
Somentorica: asist.mag. Nataša Atanasova ali somentor:Matej Uršič
• PERSPEKTIVE AKTIVNE ZAŠČITE PODTALNICE V SLOVENIJI
(Varovanje, oz. zaščita podzemnih voda je prostorsko in tehnološko manj
zahtevna kot za površinske vode. Predvideti umetno bogatenje in aktivno zaščito
na obstoječih vodonosnikih v obsegu, da bo lahko pokrila vodopreskrbo celotne
Slovenije. Izdelati internetni pripomoček za poljuden prikaz tematike preko
internetnega brkljalnika.)
Mentor: izr.prof.dr. Boris Kompare
Somentorica: asist.mag. Nataša Atanasova ali somentor:Matej Uršič
• STROKOVNA NAVODILA ZA IZRAČUN VODOVARSTVENIH OBMOČIJ PO
NOVEM PRAVILNIKU ZA DOLOČEVANJE VODOVARSTVENIH OBMOČIJ
VIROV PITNIH VODA
(Možnih več nalog, ker je potrebno obdelati posamezne člene oz. poglavja
pravilnika, oz. ustrezne metode določevanja vodovarstvenih območij.)
Mentor: izr.prof.dr. Boris Kompare
Somentorica: asist.mag. Nataša Atanasova ali somentor:Matej Uršič
• RAZLAGA VODNE DIREKTIVE (WFD – WATER FRAMEWORK DIRECTIVE)
IN IZDELAVA STROKOVNIH PODLAG ZA NJENO IZVAJANJE
(Možnih več nalog, ker je potrebno obdelati posamezne člene direktive, oz.
ustrezno posamezne priloge.)
Mentor: izr.prof.dr. Boris Kompare
Somentorica: asist.mag. Nataša Atanasova ali somentor:Matej Uršič
• ZGODOVINSKI PREGLED IN TRENUTNO STANJE VODOPRESKRBE V
VODOVODNEM SISTEMU "X"
(Možnih več nalog za različne vodovodne sisteme. Izdelava domačih internetnih
strani za potrebe javnega podjetja za vodopreskrbo)
Mentor: izr.prof.dr. Boris Kompare
Somentorica: asist.mag. Nataša Atanasova ali somentor:Matej Uršič
• OCENA POTREBNEGA VOLUMNA AKUMULACIJE PADEŽ UPOŠTEVAJE
PREDVIDENE GLOBALNE SPREMEMBE PODNEBJA ZA NASLEDNJIH 50,
OZ. 100 LET
(Na podlagi študije globalne spremembe podnebja za Slovenijo v naslednjih 50
– 100 letih izdelati variantne hidrološke bilance za nekaj realnih variant obsega
akumulacije Padež. Izdelava domačih internetnih strani za potrebe predstavitve
projekta širši javnosti.)
23
Mentor: izr.prof.dr. Boris Kompare
Somentorica: asist.mag. Nataša Atanasova ali somentor:Matej Uršič
• PREGLED PORABE VODE PO GOSPODINJSTVIH V SLOVENIJI
(Napraviti pregled porabe vode po gospodinjstvih z ozirom na lokacijo,
karakteristike kraja in pokrajine. Izdelava domačih internetnih strani za potrebe
predstavitve projekta širši javnosti.)
Mentor: izr.prof.dr. Boris Kompare
Somentorica: asist.mag. Nataša Atanasova ali somentor:Matej Uršič
• MOŽNOSTI ZA ZMANJŠANJE PORABE VODE PO GOSPODINJSTVIH V
SLOVENIJI
(Na podlagi izdelanega pregleda porabe vode po gospodinjstvih z ozirom na
lokacijo, karakteristike kraja in pokrajine predlagati možne ukrepe za zmanjšanje
porabe vode. Izdelava domačih internetnih strani za potrebe predstavitve
projekta širši javnosti.)
Mentor: izr.prof.dr. Boris Kompare
Somentorica: asist.mag. Nataša Atanasova ali somentor:Matej Uršič
• MODELIRANJE PROCESOV KOSMIČENJA IN MASNE BILANCE PRI
AEROBNEM ČIŠČENJU
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• ANALIZA POMENA TEHNOLOŠKEGA PROCESA REGULACIJE BLATA NA
ČN
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• MODELIRANJE HIDRAVLIČNIH PROCESOV MEŠANJA V USEDALNIH
BAZENIH
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• KOLIČINE IN PRINCIPI DOLOČANJA TUJIH VODA V KANALIZACIJSKIH
SISTEMIH IN ČN
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• VPLIVI NA PROCESE PRI OBDELAVI BLATA V MEZOFILNIH IN
TERMOFILNIH POGOJIH
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
24
• VODNE DIREKTIVE S PODROČJA VARSTVA VODA
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• STANDARDI SIST, EN IN DRUGI S PODROČJA ODVODA ODPADNIH VODA
IN VODNA DIREKTIVA EU
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• BIOFILM PRI ČIŠČENJU ODPADNIH VODA
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• LAGUNSKO ČIŠČENJE ONESNAŽENIH VODA
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• SODOBNO NAČRTOVANJE ČN (več nalog)
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• SODOBNO NAČRTOVANJE IN REKONSTRUKCIJA KANALIZACIJSKIH
SISTEMOV (več nalog)
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• ANALIZA SPREMINJANJA TEHNOLOŠKIH PARAMETROV (KPK, BPK5, N,
P IDR.) V KANALIZACIJSKIH SISTEMIH
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• MOŽNOSTI IZLOČANJA TEŽKIH KOVIN IZ BLATA KČN
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• PRIMERJAVA KAKOVOSTI PADAVINSKIH, ODPADNIH IN REČNIH VODA
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• EKOLOŠKA IN EKONOMSKA PRIMERJAVA IZGRADNJA KS V LOČENEM
IN MEŠANEM SISTEMU
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
25
• RAZVOJ IN IZGRADNJA KANALIZACIJSKIH SISTEMOV V SLOVENIJI
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• RAZVOJ IN IZGRADNJA KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV V SLOVENIJI
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• MODELI SPREMLJANJA KAKOVOSTI ZAJEZENIH REK IN/ALI JEZER
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• PROCESI PREZRAČEVANJA IN MEJNA PLAST NA KOMUNALNIH
ČISTILNIH NAPRAVAH
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• NARAVNI IN UMETNI PROCESI VNOSA KISIKA
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• BIOREAKTORJI PRI ČIŠČENJU ODPADNIH VODA
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• ENERGETSKA BILANCA NA KČN
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• ZBDV NA AC V OBMOČJU VARSTVENIH PASOV VODNIH VIROV
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• VAROVANJE HIDROSFERE NA KRAŠKIH OBMOČJIH
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• EVTROFIKACIJA VODOTOKOV, AKUMULACIJ IN/ALI JEZER
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• SLOVENSKI SIST STANDARDI NA PODROČJU ODVAJANJA IN ČIŠČENJA
ODPADNIH VODA V LUČI E
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
26
• ANALIZA PORABE IN ODVODA VODE V NASELJIH (VEČ NALOG)
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• ANALIZA SAMOČISTILNE SPOSOBNOSTI V KANALIZACIJSKIH SISTEMIH
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• PROCESI PREZRAČEVANJA IN MASNIH BILANC V KANALIZACIJSKIH
SISTEMIH
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• MASNA BILANCA SNOVI PRI RAZBREMENILNIKIH IN ZADRŽEVALNIKIH
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• MODELIRANJE RETENZIJSKE SPOSOBNOST VODE NA CESTIŠČIH IN
DRUGIH POVRŠINAH
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• KONCENTRACIJE SNOVI PRI ODTOKU VODE IZ CESTNIH POVRŠIN IN
VAROVANJE ODVODNIKOV
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• METODE SPREMLJANJA MASNE BILANCE PRI ODPADNIH SNOVEH
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• ANAEROBNI POSTOPKI ČIŠČENJA ODPADNIH VODA
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• PROCESI OBDELAVE BLATA IN NJIHOVA PRIMERJAVA
Mentor: izred. prof. dr. Jože Panjan
Somentor: asist. dr. Mario Krzyk in/ali dr.Darko Drev
• POSTO |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
