Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123

a podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (uradno prečiščeno besedilo v Ur. l. RS št. 119/2006), Statuta Univerze v Ljubljani, katerega prečiščeno besedilo sta sprejela senat in upravni odbor Univerze v Ljubljani dne 20. 6. 2008, in 71. člena Pravil o organizaciji in delovanju FDV je senat Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani na svoji seji 7. 9. 2009 sprejel

P R A V I L N I K
O ŠTUDIJU na PROGRAMU tretje stopnje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen (obseg urejanja)

Fakulteta za družbene vede (FDV) organizira podiplomsko izobraževanje skladno z določbami Zakona o visokem šolstvu, Statuta Univerze v Ljubljani in drugimi pravnimi akti. Podiplomsko izobraževanje je urejeno s tem pravilnikom in Pravilnikom o študiju na programih druge stopnje.

2. člen (opredelitev podiplomskega študija)

Podiplomski študij, ki ga ureja ta pravilnik, je študij tretje stopnje, ki ga FDV izvaja na javno veljavnih študijskih programih (doktorski študijski programi).

3. člen (opredelitev starega in novega študijskega programa)

Stari študijski program je program, ki so ga študentje/-tke kot začetni letnik vpisovali do vključno študijskega leta 2008/09. Novi študijski program je program, ki ga študentje/-tke kot začetni letnik vpisujejo od vključno študijskega leta 2009/10 naprej.

Ta pravilnik velja za nove študijske programe, za stare pa se do zaključka študijskega leta 2015/2016 uporabljajta Pravilnik o magistrskem in specialističnem študiju ter Pravilnik o doktorskem študiju in doktorskem delu, ki ju je senat FDV prečistil in dopolnil 6. 7. 2009.

II. ORGANIZACIJA ŠTUDIJA

4. člen (izvajanje doktorskega študija)

Doktorski študij se izvaja kot izredni študij na akreditiranih programih tretje stopnje.

FDV lahko izvaja doktorski študij samostojno ali v sodelovanju z drugimi fakultetami oz. rednimi in pridruženimi članicami Univerze v Ljubljani ter drugimi univerzami oz. njihovimi članicami v Sloveniji in tujini.

V primeru skupnega doktorskega študijskega programa FDV tako kot druge vključene institucije sprejmejo skupna pravila o organizaciji doktorskega študija. Skupna pravila o organizaciji doktorskega študija se interpretira skladno s tem pravilnikom, uporablja pa se jih tudi samostojno, če jih potrdi senat FDV.

V primeru skupnega doktorskega programa senat FDV pooblašča komisijo za doktorski študij in prodekana/-njo za podiplomski študij, da soodloča v skupnem posvetovalnem telesu (programskem svetu) ter preko njiju tudi skrbnike/-ice področij doktorskega študija (to so področni koordinatorji/-rice FDV in so-koordinatorji/-rice FDV na skupnih področjih) glede vseh dejavnosti, ki so potrebne za izvedbo skupnega doktorskega programa. Komisija za doktorski študij in prodekan/-ja za podiplomski študij o tem redno poročata senatu FDV, slednji pa, če je to potrebno, daje navodila komisiji za doktorski študij in prodekanu/-nji za podiplomski študij ter sprejema nadaljnje ukrepe v zvezi s takšnim študijem.

5. člen (skupni študijski programi)

Skupne doktorske študijske programe izvaja FDV skupaj z eno ali več univerzami ali fakultetami iz Republike Slovenije ali tujine, skladno z veljavno zakonodajo in merili.

Študent/-ka, ki opravi vse obveznosti po skupnem študijskem programu za pridobitev izobrazbe, dobi diplomo.

Diploma je javna listina.

Vsebino in obliko diplome ter priloge k diplomi določijo izvajalci skupnega podiplomskega študijskega programa.

6. člen (predmetnik)

Predmetnik za tekoče študijsko leto sprejme senat FDV.

Študent/-ka ima pravico do informiranosti o organizaciji in poteku študijskega procesa. V ta namen prodekan/-ja za podiplomski študij v sodelovanju s skrbniki in skrbnicami področij 3. stopnje (v nadaljevanju: področja doktorskega študija) ter službo za podiplomski študij:

* določi datum, do katerega morajo biti učni načrti za vse predmete na voljo študentom/-tkam;
* določi natančno vsebino učnih načrtov, ki morajo vsebovati informacijo o vsebini predmeta, načinu opravljanja obveznosti, načinu pridobivanja kreditnih točk, metodi ocenjevanja in obvezni literaturi.

7. člen (učni načrt, letni načrt izvedbe programa, tedenski načrt izvedbe predmeta)

Nosilci oz. nosilke predmetov so za vsak predmet, ki ga izvajajo, dolžni/e pripraviti učni načrt skladno s 6. členom tega pravilnika.

Letni načrt izvedbe študijskega programa sprejme komisija za doktorski študij najkasneje do 15. maja za naslednje študijsko leto.

Skrbniki/-ice področij doktorskega študija so dolžni izvedbo učnega procesa medsebojno usklajevati.

Nosilci/-lke predmetov so za vsak predmet, ki ga izvajajo v tekočem študijskem letu, dolžni/-e do začetka semestra, v katerem se predmet izvaja, pripraviti tedenski načrt izvedbe predmeta, v katerem opredelijo vsebino posameznih oblik izvedbe predmeta ter izvajalce/-lke. Tedenski načrt mora natančneje določati tudi morebitne roke in načine za oddajanje posameznih izdelkov, s katerimi študent/-ka pridobi kreditne točke in ki so zavezujoči za nosilca/-lko, izvajalca/-lko in študenta/-tko. Načrt nosilec/-lka objavi v spletnem referatu.

8. člen (kreditne točke)

V okviru študijskega programa študent/-ka za opravljene študijske obveznosti pri posameznem predmetu pridobi kreditne točke, ko opravi vse z učnim načrtom predpisane obveznosti.

V enem letniku mora študent/ka zbrati 60 kreditnih točk oz. opraviti vse predpisane obveznosti. Na področju doktorskega študija mora študent/-ka zbrati skupaj 180 kreditnih točk.

9. člen (oblike pedagoškega dela)

Oblike pedagoškega dela pri predmetu se določijo z učnimi načrti.

10. člen (vodenje in izvajanje pedagoškega procesa)

Pedagoški proces doktorskega študija lahko vodijo in izvajajo samo visokošolski/-e učitelji/-ce, ki imajo ustrezen naziv.

11. člen (sodelovanje v pedagoškem procesu)

Pri pedagoškem in raziskovalnem delu lahko skladno z veljavnimi predpisi sodelujejo tudi upokojeni/-e učitelji/-ce univerze z ustreznim nazivom.

Ta in prejšnji člen se smiselno uporabljata tudi za sodelovanje tujcev v pedagoškem procesu.

12. člen (urnik)

Okvirni urnik mora biti pripravljen do vpisa.

13. člen (organizacija študija)

Pri organizaciji izrednega doktorskega študija upošteva FDV okoliščine, ki vplivajo na izvedbo študijskega procesa. Zato predavanja za izredne doktorske študente/-tke praviloma potekajo ob delavnikih v popoldanskem času in ob sobotah dopoldan.

14. člen (stroški izvedbe študija)

Stroški izvedbe izrednega študija se doktorskim študentom/-tkam zaračunajo skladno z veljavnim cenikom.

15. člen (oblike študijskega dela)

Oblike študijskega dela pri posameznem predmetu so odvisne od vrste predmeta in števila prijavljenih študentov/-tk. Če je pri posameznem podiplomskem predmetu vpisanih manj kot 5 študentov/-tk, se za ta predmet lahko določi drugačen načrt izvedbe predmeta v skladu s 6. in 7. členom tega pravilnika .

Govorilne ure so za doktorske študente/-tke organizirane najmanj enkrat mesečno v popoldanskem času.

16. člen (študij v tujini)

Za študij v tujini se smiselno uporablja veljavni Pravilnik o mednarodni izmenjavi. S študentovim/-tkinim odhodom v tujino se morata strinjati tako mentor/-ica doktorske disertacije kot skrbnik/-ica področja doktorskega študija.

III. VPISI

17. člen (pogoji za vpis)

V doktorski študijski program se lahko vpišejo diplomanti/-tke:

* študijskih programov druge stopnje;
* dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe;
* dosedanjih študijskih programov za pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program, če opravijo dodatne študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk;
* dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe.

Kandidatom/-tkam za vpis v doktorski študij iz tretje alineje tega člena dodatne študijske obveznosti določi komisija za doktorski študij na predlog odgovorne/-ga skrbnika/-ice področja.

Kandidatom/-tkam za vpis v doktorski študij iz četrte alineje tega člena komisija za doktorski študij na predlog odgovorne/-ga skrbnika/-ice področja prizna študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk.

Pogoje za vpis na doktorski študij izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini. Enakovrednost predhodno pridobljene izobrazbe v tujini se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja skladno s statutom Univerze v Ljubljani.

18. člen (število vpisnih mest)

O številu vpisnim mest pred razpisom vpisa odloča senat FDV na predlog komisije za doktorski študij.

19. člen (omejitev vpisa)

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov/-tk za vpis v doktorski študij upoštevajo naslednja merila:

* uspeh pri študiju (povprečna ocena) – 50 % teže:
* študijskih programov druge stopnje
* dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe
* dosedanjih študijskih programov za pridobitev specializacije po končanem visokošolskem strokovnem programu
* dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe
* ocena dosežena na intervjuju s strokovno komisijo področja, na katerega se kandidat vpisuje – 50% teže,

O primernosti kandidata/-tke za vpis v doktorski študij odloča komisija za doktorski študij na predlog skrbnika/-ice področja doktorskega študija.

20. člen (pritožba zoper zavrnitev vpisa)

Kandidat/-ka, ki ni bil/-a sprejet/-a na doktorski študij, lahko vloži pritožbo v petnajstih dneh po prejemu obvestila o tem na komisijo za doktorski študij. O pritožbi odloča senat FDV na podlagi mnenja komisije za doktorski študij.

21. člen (vpisno obdobje)

Vpisi na doktorski študij potekajo praviloma v mesecu septembru in se zaključijo do 15. oktobra tekočega leta, oz. do datuma, ki ga z razpisom za vpis določi Univerza.

22. člen (redni vpis v višji letnik)

Študent/-ka se lahko vpiše v višji letnik doktorskega študija, če je do izteka študijskega leta opravil/-a vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik.

Iz prvega v drugi letnik se lahko vpiše, če:

* opravi oba temeljna predmeta (Teorije družbe ter Metodologija in epistemologija družbenih ved),
* opravi Doktorski seminar I glede na vpisano področje študija in
* pripravi, vloži ter javno predstavi za nadaljno obravnavo ustrezno dispozicijo doktorske disertacije (predstavitev poteka v okviru Doktorskega seminarja I).

Iz drugega v tretji letnik se lahko vpiše, če:

* opravi izbirni Doktorski seminar II, ki ga vodi mentor/-ica in je usklajen s temo doktorske disertacije,
* opravi zunanji izbirni predmet ali predmete v obsegu 10 kreditnih točk in
* pridobi soglasje k temi doktorske disertacije na Univerzi v Ljubljani.

23. člen (izjemni vpis v višji letnik)

Doktorski/-a študent/-ka se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil/-a vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, kot so npr.: starševstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze.

O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča komisija za doktorski študij.

24. člen (obveze pred zagovorom doktorske disertacije)

Pred zagovorom doktorske disertacije mora študent/-ka:

* javno predstaviti rezultate raziskovalnega dela na doktorski disertaciji komisiji za zagovor doktorske disertacije (na drugem doktorskem seminarju) in
* napisati izvirni znanstveni prispevek (znanstveni članek), ki mora biti objavljen ali dokazljivo sprejet v objavo v eni od ustrezno ovrednotenih znanstvenih revij, relevantnih za področje študija.

IV. ŠTUDIJSKI RED

25. člen (hitrejše napredovanje)

Študentu/-tki z nazivom magister/-tra znanosti in študentu/-tki, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje, če je to glede na študijski proces mogoče.

Sklep o tem sprejme senat fakultete na podlagi prošnje kandidata/-tke in obrazloženega mnenja komisije za doktorski študij, osnutek katerega pripravi skrbnik/-ica področja.

S sklepom se določi tudi način hitrejšega napredovanja.

26. člen (ponavljanje letnika)

Doktorski/-a študent/-ka, ki ni opravil/-a vseh obveznosti, določenih s študijskim programom, lahko v času izrednega doktorskega študija enkrat ponavlja letnik.

O stroških, povezanih s ponavljanjem letnika, odloča upravni odbor FDV.

27. člen (prekinitev študija)

Prekinitev študija se šteje od dne, ko je oseba izgubila status študenta/-tke.

Ne šteje se, da je študij prekinila oseba, ki je v času pred izgubo statusa študenta/-tke opravila vse izpite in druge s študijskim programom predvidene obveznosti, ni pa še oddala doktorskega dela, če od izgube statusa nista minili več kot dve leti.

28. člen (prekinitev študija za manj kot dve leti)

Če študent/-ka prekine študij za manj kot dve leti, ga lahko nadaljuje in dokonča po istem študijskem programu in predmetniku, kot je veljal ob vpisu.

29. člen (nadaljevanje in dokončanje študija)

Če sta minili več kot dve leti, odkar je doktorski/-a študent/-ka prekinil/-a študij, mora za nadaljevanje študija vložiti prošnjo za nadaljevanje in dokončanje podiplomskega študija. Če se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, določi komisija za doktorski študij na predlog odgovorne/-ga skrbnika/-ice področja študentu/-tki diferencialne izpite ali druge dodatne obveznosti kot pogoj za nadaljevanje študija.

30. člen (oblike študijskega dela)

Oblike organiziranega študijskega dela, ki so lahko individualne in/ali skupinske, morajo biti v skladu z akreditiranim programom in ustrezno ovrednotene s kreditnimi točkami.

31. člen (preverjanje znanja)

Oblike preverjanja znanja so ustni in pisni izpit ali različne oblike sprotnega preverjanja znanja. Slednje lahko veljajo tudi kot končna pozitivna ocena pri predmetu ali seminarju.

Ustni izpit je javna oblika preverjanja znanja in se opravlja kot pogovor izpraševalca/-lke s študentom/-tko.

Poleg tega se javnost preverjanja in ocenjevanja zagotavlja z javno objavo izpitnih rokov, z omogočanjem vpogleda v ocenjene pisne izdelke in s pravico študentov/-tk in drugih oseb, da prisostvujejo individualnemu preverjanju in ocenjevanju znanja.

Pisni izpit traja največ 4 šolske ure, ustni pa največ 2 šolski uri.

32. člen (pravica do opravljanja študijskih obveznosti)

Pravico do opravljanja študijskih obveznosti ima študent/-ka, ki je vpisal/-a predmet na FDV. Opravljati sme obveznosti pri predmetih vpisanega programa in letnika.

33. člen (ocenjevanje)

Izpiti in druge oblike preverjanja znanja se ocenjujejo skladno z učnim načrtom predmeta ali seminarja. Končna ocena se zapiše z ocenami: ni opravil, opravil in opravil z odliko.

Izpit in drug oblike preverjanja znanja ocenjuje posamezni/-a ocenjevalec/-lka, več ocenjevalcev/-lk ali ob komisijskem izpitu izpitna komisija.

Pri temeljnih predmetih z večjim številom nosilcev/-lk sta ocenjevalca/-lki dva/-e: eden/ena izmed nosilcev/-lk predmeta ter skrbnik/-ica področja doktorskega študija ali vsebinsko pristojni/-a predstavnik/-ica področja, ki ga določi skrbnik/-ica.

34. člen (objava, hramba in vpogled v rezultate)

Oceno izpita pri ustnem izpraševanju sporoči ocenjevalec/-lka oziroma predsednik/-ica izpitne komisije vsakemu študentu takoj po izpitu. Ocenjevalec/-lka mora podpisane rezultate izpitov oddati v službi za podiplomski študij takoj po izpitu oz. najkasneje v 3 dneh po izpitu.

Podpisane rezultate pisnih izpitov mora ocenjevalec/-lka oziroma predsednik/-ica izpitne komisije oddati v službi za podiplomski študij najkasneje 7. delovni dan po opravljanju izpita.

V primeru pisnih in ustnih izpitov, mora ocenjevalec/-lka v sedmih delovnih dneh sporočiti študentu/-tki pisno oceno, za ustni del pa se študent/-ka z njim ali njo individualno dogovori za datum opravljanja.

Če študent/-ka lahko obveznosti pri predmetu ali seminarju opravi z drugimi oblikami sprotnega preverjanja znanja, je nosilec/-lka predmeta ocene dolžan/-žna z vnosom v spletni referat objaviti in podpisane dostaviti službi za podiplomski študij v sedmih delovnih dneh od zaključka izvedbe predmeta oz. od dneva, ko študent/-ka pridobi končno oceno.

Ocenjevalci/-lke so dolžni hraniti pisne izdelke, ki so se ocenjevali, 60 dni od dneva izpita in jih pokazati študentu/-tki na njegovo zahtevo.

Če ocenjevalci/-lke ne spoštujejo vseh navedenih rokov, huje kršijo delovno disciplino, razen če imajo za to utemeljene razloge.

35. člen (varstvo osebnih podatkov)

Pri oddaji oz. objavi rezultatov izpitov je treba upoštevati predpise o varstvu osebnih podatkov.

36. člen (disciplinska odgovornost študentov/-tk)

Skrbnik/-ica področja lahko na predlog nosilca/-lke predmeta ali seminarja hkrati z zahtevo za ugotavljanje odgovornosti zaradi prevare pri preverjanju znanja, ki po Pravilniku o disciplinski odgovornosti študentov UL sodi med hujše disciplinske kršitve, ki ga poda disciplinski komisiji, predlaga prodekanu/-nji za podiplomski študij izdajo začasnega sklepa o prepovedi opravljanja dela ali vseh študijskih obveznosti.

Prodekan/-ja za podiplomski študij lahko sprejme ukrep začasne prepovedi opravljanja izpita pri predmetu ali seminarju, kjer je bila ugotovljena prevara pri preverjanju znanja oz. glede na težo argumentov – prepoved opravljanja vseh obveznosti. Prepoved velja za obdobje do 30 dni oziroma do dokočnega sklepa disciplinske komisije.

V primeru, da študentu/-tki vabilo na obravnavo disciplinske komisije ni bilo vročeno v navedenem roku, ali v primeru, da se študent/-ka na odločitev disciplinske komisije pritoži, se začasni ukrep podaljša do dokončnosti sklepa o disciplinski odgovornosti oz. do izteka zastaralnega roka za uvedbo in vodenje disciplinskega postopka. Študenta/-tko se pisno obvesti o začasnem sklepu.

37. člen (izpitni roki)

Izpitni roki se določijo za vse predmete in seminarje, pri katerih je z učnim načrtom predviden izpit ali druge zaključne obveznosti pri predmetu.

Redni izpitni roki se določijo z vsakoletnim učnim načrtom, pri čemer so za vsak predmet predvideni vsaj trije izpitni roki v študijskem letu.

Doktorski/-a študent/-ka na FDV lahko opravlja izpit oz. druge zaključne obveznosti pri predmetu ali seminarju v izrednem izpitnem roku na dan, ki ga sporazumno določita ocenjevalec/-lka oz. ocenjevalci/-lke ali izpitna komisija in kandidat/-ka.

Med neuspešnim opravljanjem in njegovim ponavljanjem mora miniti najmanj 14 dni.

38. člen (prijava)

Vsak/-a študent/-ka se mora k izpitu oz. k drugim zaključnim obveznostim pri predmetu ali seminarju, ki ga želi opravljati, prijaviti prek spletnega referata najkasneje 3 dni pred razpisanim rokom za izpit.

39. člen (odjava)

Če študent/-ka izpita oz. drugih zaključnih obveznosti pri predmetu ali seminarju ne namerava opravljati v roku, na katerega se je prijavil/-a, se mora odjaviti najmanj 3 dni pred izpitom prek spletnega referata oz. izjemoma na dan izpita po presoji nosilca/-lke predmeta pri izvajalcu/-lki izpita.

Če se študent/-ka ne odjavi in izpita ni opravljal/-a, se šteje, da k izpitu ni pristopil/-a.

Nepravočasna odjava od izpita študenta/-tke ne oprosti plačila stroškov organizacije in izvedbe izpita, če so ti predvideni s tem pravilnikom.

40. člen (nepristop zaradi višje sile)

Če študent/-ka zaradi dokazane višje sile ne pristopi k izpitu oz. k drugim zaključnim obveznostim pri predmetu ali seminarju in izpita oz. obveznosti pravočasno ne odpove, se šteje, da je izpit pravočasno odjavil/-a. Prošnjo za odjavo od izpita oz. obveznosti zaradi višje sile skupaj z dokazili predloži službi za dodiplomski študij v 5 delovnih dneh po izpitnem roku.

41. člen (ponovno opravljanje)
Študent/-ka, ki izpita oz. drugih zaključnih obveznosti pri predmetu ali seminarju ni opravil/-a uspešno, lahko izpit ponavlja. Študent/-ka lahko izpit oz. druge zaključne obveznosti pri predmetu ali seminarju doktorskega študija ponavlja štirikrat. Za ponavljanje se ne šteje ponovno opravljanje izpita na temelju uspešne pritožbe zoper izpitno oceno.
Če je študent/-ka ponovno vpisan/-a v isti letnik, se šteje, da posamezni izpit tega letnika opravlja prvič, ko po ponovnem vpisu prvič pristopi k temu izpitu, ne glede na to, ali je ob prvem vpisu v ta letnik k temu izpitu že pristopil/-a.
42. člen (komisijski izpit)

Študent/-ka tretjič in četrtič opravlja izpit oz. druge zaključne obveznosti pri predmetu ali seminarju pred komisijo, ki jo sestavljajo tri/-je člani/-ce z ustrezno habilitacijo. Komisijo imenuje prodekan/-ja za podiplomski študij na predlog skrbnika/-ice področja. Stroške opravljanja teh izpitov je študent/-ka dolžan/-žna poravnati po veljavnem ceniku.

Opravljanje komisijskega izpita se lahko za študenta/-tko izvede le enkrat pri posameznem predmetu ali seminarju v tekočem študijskem študijskem letu.

Komisija vodi zapisnik, ki vsebuje izpitna vprašanja nosilca/-lke in po potrebi tudi članov/-nic komisije. O končni oceni odloči komisija z večino glasov.

Odjava od izpita je možna skladno s 39. in 40. členom tega pravilnika.

43. člen (posledice neuspešnega četrtega opravljanja)

Če študent/-ka izpita oz. drugih zaključnih obveznosti pri predmetu ali seminarju četrtič ne opravi, ne more več nadaljevati študija na vpisanem področju doktorskega študija.

44. člen (priznanje izpitov, opravljenih na drugi fakulteti)

Doktorski/a študent/ka FDV, ki je opravil/a določene izpite med študijem na drugi fakulteti, lahko zaprosi za njihovo priznanje.

O priznanju odloča nosilec/-lka predmeta.

45. člen (pogoji za zaključek študija)

Pogoji za dokončanje študija so določeni s študijskim programom. Na podlagi uspešno opravljenih obveznosti, določenih s študijskim programom, študent pridobi ustrezen znanstveni naziv. Ključen pogoj za dokončanje študija je izdelava in obramba doktorskega dela.

46. člen (mentorji/-ice in somentorji/-rice doktorske disertacije)

Mentorji/-rice in somentorji/-rice, so lahko vsi habilitirani visokošolski/-e učitelji/-ce na ustreznih področjih doktorskega študija z Univerze v Ljubljani ali visokošolski/-e učitelji/-ce drugih univerz iz Republike Slovenije in tujine, ki jih potrdi Univerza v Ljubljani, in izpolnjujejo pogoje za nosilca/-ko ali izvajalca/-lko, kot jih določa doktorski študijski program.

Kandidat/-ka lahko pred vpisom predlaga mentorja/-rico z znanstvenega področja, iz katerega želi doktorirati. O takšnem izboru mentorja/-rice odloča skrbnik/-ica področja doktorskega študija. Če se skrbnik/-ica področja doktorskega študija strinja, lahko kandidat/-ka ob vpisu predloži mentorjevo/-ričino soglasje o kasnejšem mentoriranju doktorske disertacije.

Mentor/-ica oz. somentor/-ica za doktorsko disertacijo lahko sprejme največ štiri študente/-tke. Izjeme od tega pravila (znižanje ali zviševanje števila mentorstev) lahko predlaga skrbnik/-ica področja in odobri komisija doktorski študij.

V. PRIJAVLJANJE TEME DOKTORSKE DISERTACIJE

47. člen (prijava teme)

Doktorski/-a študent/-ka, ki želi na fakulteti pridobiti doktorat znanosti, predloži senatu FDV prijavo teme doktorske disertacije.

Prijava teme doktorske disertacije mora obsegati:
1. vlogo, v kateri kandidat/-ka:

* zaprosi za sprejem prijave teme doktorske disertacije;
* predlaga področje, na katerem bi želel/-a pridobiti doktorski naslov;
* lahko predlaga mentorja/-ico z ali brez somentorja/-rice doktorske disertacije;
* lahko zaprosi za pisanje v tujem jeziku.

2. kandidatov/-tkin življenjepis, s poudarkom na njegovem oz. njenem delovanju na znanstvenem področju (strokovni življenjepis);
3. seznam objavljenih znanstvenih in drugih strokovnih del (bibliografijo);
4. dispozicijo doktorske disertacije v obliki, ki je opredeljena v 48. členu tega pravilnika;
5. izvedbeni načrt, ki ustreza dispoziciji doktorske disertacije in ki realistično opredeli časovni okvir raziskovanja in pisanja doktorske disertacije.

Vsa potrebna dokumentacija za sprejemanje teme doktorske disertacije mora biti napisana v slovenskem jeziku. Dispozicija doktorske disertacije je lahko, če so za to podani utemeljeni razlogi (študent/-ka, mentor/-ica ali član/-ica komisije je tujec/-jka, zagotovljena objava v knjižni obliki pri tuji založbi ipd.), poleg slovenščine napisana tudi v angleškem jeziku.

Kandidat/-ka odda prijavo v dveh izvodih in v elektronski obliki v službo za podiplomski študij.

48. člen (dispozicija doktorske disertacije)

Dispozicija doktorske disertacije mora obsegati:

* naslov (če je dispozicija napisana v tujem jeziku, mora biti ob naslovu v oklepaju napisan tudi slovenski prevod);
* na osnovi študija relevantne literature utemeljeno znanstvena relevantnost problematike proučevanja;
* iz problematike proučevanja izpeljano ali z njo utemeljeno raziskovalno/-a vprašanje/-a, tezo/-e ali hipotezo/-e;
* opis in utemeljitev raziskovalne metodologije, raziskovalnih metod in strukture disertacije;
* odgovor na vprašanje, kaj naj bi bil izvirni prispevek disertacije k razvoju ustreznega znanstvenega področja;
* kratko strukturo disertacije (v obliki kazala);
* spisek temeljnih virov, na katere se bo opirala disertacija in na katere se že opira dispozicija.

Dispozicija mora biti napisana in urejena skladno z Navodili za urejanja znanstvenih in strokovnih besedil na FDV ter obsegati od 10 do 15 strani (brez virov in strukture disertacije v obliki kazala).

VI. POSTOPEK POTRDITVE TEME DOKTORSKE DISERTACIJE

49. člen (preverjanje ustreznosti prijave)

Pred obravnavo na komisiji za doktorski študij morata strinjanje s prijavljeno temo doktorske disertacije s podpisom potrditi predlagani/-a mentor/-ica in morebitni/-a somentor/-ica.

Komisija za doktorski študij na podlagi kratkega poročila odgovorne/-ga skrbnika/-ice predlaganega področja v roku 30 dni po vložitvi prijave ugotovi, ali je kandidatova/kandidatkina prijava popolna. Posebej mora oceniti, ali je dispozicija doktorske disertacije ustrezna za nadaljnjo obravnavo in če vsebuje vse elemente iz 48. člena tega pravilnika.

Senator oz. senatorka, pristojna za doktorate, koordinira delo komisije za doktorski študij pri vsebinski presoji ustreznosti prijave, formalno preverja ustreznost prijave in poroča o ugotovitvah komisije za doktorski študij senatu FDV.

Če je prijava teme doktorske disertacije ustrezna, komisija za doktorski študij predlaga senatu imenovanju komisije za oceno ustreznosti predlagane teme disertacije.

Če prijava teme doktorske disertacije ni ustrezna ali pa ne vsebuje vseh zahtevanih elementov, komisija za doktorski študij vrne prijavo kandidatu/-tki v popravo in dopolnitev, ali pa predlaga senatu, da se prijava teme doktorske disertacije zavrne.

Če prijava teme izpolnjuje vse pogoje, senat FDV imenuje komisijo za oceno ustreznosti predlagane teme disertacije.

Komisija, ki jo senat FDV imenuje za oceno ustreznosti teme doktorske disertacije, spremlja kandidatovo/-tkino delo (praviloma) v enaki sestavi do zagovora doktorata.

50. člen (komisija za oceno ustreznosti teme disertacije)

Komisijo za oceno ustreznosti teme disertacije sestavljajo tri/-je, v primeru somentorstva pa štiri/-je, člani/-ce iz vrst visokošolskih učiteljev/-jic ali znanstvenih delavcev oz. delavk s področja, na katerem želi kandidat/-ka pridobiti doktorat znanosti. Vsaj eden oz. ena izmed članov/-nic komisije mora biti (praviloma) zaposlen/-a zunaj fakultete, predsednik/-ica komisije pa mora biti (praviloma) zaposlen/-a na fakulteti. Enega/eno izmed članov/-nic komisije senat imenuje za poročevalca/-lko. Njegova/njena naloga je, da uskladi delo komisije in da napiše končno poročilo. Komisija lahko že med ocenjevanjem dispozicije oz. po izvedenem prvem doktorskem seminarju posreduje kandidatu/-tki morebitne predloge za njeno izboljšanje, vendar lahko to stori le enkrat in takrat tudi določi rok za popravo. Tudi če kandidat/-ka na predloge v tako določenem roku ne odgovori, mora komisija napisati poročilo.

Komisija za oceno znanstvene ustreznosti teme doktorske disertacije je dolžna pripraviti poročilo v dveh mesecih po imenovanju, pri čemer se ta rok podaljša za čas, ki ga je za morebitno popravo določila kandidatu/-tki.

51. člen (predstavitev dela na doktorski disertaciji)

Kandidat/-ka mora imenovanim članom/-nicam komisije za oceno ustreznosti teme doktorske disertacije predstaviti svoje delo:

* prvič pred ocenjevanjem znanstvne ustreznosti teme (v okviru Doktorskega seminarja I): koncept naloge, raziskovalna vprašanja in hipoteze, predvideno metodologijo, predvidene vire ter izvedbeni načrt;
* drugič pred zagovorom (v okviru drugega doktorskega seminarja v tretjem letu študija): glavne zaključke, uporabljene vire, metode dela z njihovo utemeljitvijo ter prispevek k področju proučevanja.

Kandidat/-ka predstavi prijavo teme in rezultate doktorske disertacije na javnem doktorskem seminarju, na katerega so vabljeni tudi drugi/-e doktorski/-e kandidati/-tke, študenti/-tke doktorskega študija ter pedagoški/-e in znanstveni/-e delavci/-vke fakultete.

52. člen (poročilo komisije o ustreznosti predlagane teme doktorske disertacije)

Komisija za oceno ustreznosti teme v pisnem poročilu oceni:

* ali je predložena tema lahko predmet znanstvene obravnave in ali je predlagana tema zastavljena tako, da se lahko od nje upravičeno pričakujejo samostojen in izviren prispevek k ustreznemu znanstvenemu področju;
* ali so v dispoziciji zadosti jasno definirane ključne teze in vprašanja, ki jih kandidat/-ka namerava proučevati v disertaciji;
* ali je predvidena primerna metoda priprave disertacije;
* ali navedeni naslov in področje disertacije ustrezata predvideni vsebini;
* ali je navedena temeljna literatura s področja, ki ga kandidat/-ka namerava raziskovati v disertaciji;
* ali se predložena teza ustrezno razlikuje od kandidatovih oz. kandidatkinih zaključnih del na dosedanjih ravneh izobraževanja;
* ali je izvedbeni načrt stvaren in bo omogočil, da kandidat/-ka v roku dokonča doktorsko disertacijo.

Pismeno poročilo komisije mora biti praviloma napisano v slovenščini ali tudi v jeziku, v katerem je senat FDV dovolil prijavo. Poročilo mora vsebovati:

* naslov predlagane doktorske disertacije s pripisom "ocena ustreznosti predlagane teme doktorske disertacije";
* prikaz dispozicije in osvetlitev njene znanstvene relevantnosti;
* navedbo in oceno teze predlagane disertacije;
* sklep, v katerem je navedena in utemeljena ocena in področje, na katerem bo lahko pridobljen doktorat znanosti;
* jasno razvidno mnenje članov/-nic komisije, da je predlagana tema originalen prispevek k znanosti;
* datum in podpise članov/-nic komisije (pri poročevalcu/-lki mora biti pripis "poročevalec" ali "poročevalka");
* predlog mentorja/-rice in morebitne/-ga somentorja/-ice, ki je lahko samo redni/-a ali izredni/-a profesor/-ica ali docent/-ka;
* povzetek s sklepno oceno na eni strani.

53. člen (ocena ustreznosti predlagane teme)

Poročilo komisije za oceno ustreznosti predlagane teme disertacije obravnava senat FDV. Če senat:

1. sprejme pozitivno oceno, pošlje predlog teme doktorske disertacije, skupaj z gradivom in svojim mnenjem, Komisiji za podiplomski študij Univerze v Ljubljani. Senat fakultete lahko izjemoma predlaga, da sme doktorand/-ka napisati doktorsko disertacijo v tujem jeziku v primeru, če je kandidat/-ka tujec/tujka, ali je mentor/-ica, somentor/-ica ali član/-ica komisije za oceno primernosti teme doktorske disertacije tuji/-ja profesor/-ica. V vsakem primeru je potrebno uvod, zaključek in obsežen povzetek pripraviti v slovenskem jeziku.

2. sprejme negativno oceno predlagane teme, mora kandidata/-tko seznaniti s pripombami in predlogi komisije za oceno ustreznosti teme. Kandidat/-ka mora v roku enega meseca oddati dopolnila in spremembe oziroma napisati ustrezno spremenjeno prijavo teme. Poročevalec/-lka v soglaju z ostalimi člani/-cami komisije za oceno ustreznoti teme pripravi v enem mesecu pismeno oceno popravkov, ki je dodatek k poročilu komisije za oceno primernosti teme disertacije. To oceno ponovno obravnava senat. Če kandidat/-ka ne upošteva pripomb, senat zavrne predlagano temo oziroma ponovno potrdi negativno oceno.

Če se kandidat/-ka ne strinja z zavrnitvijo, se lahko pritoži na senat Univerze.

VII. ODDAJA, OCENJEVANJE IN ZAGOVOR DOKTORSKE DISERTACIJE

54. člen (potrditev teme doktorske disertacije in rok za njeno oddajo)

Ko senat Univerze sprejme temo in imenuje mentorja/-rico in morebitno/-nega somentorja/-rico, senat FDV s tem sklepom seznani kandidata/-tko.

Kandidat/-ka za pridobitev doktorata znanosti mora najkasneje v štirih letih od dneva, ko je bila na Univerzi sprejeta tema disertacije, fakulteti predložiti izdelano doktorsko disertacijo v najmanj 8 izvodih.

Kandidat/-ka, ki iz opravičljivih razlogov doktorske disertacije ne more predložiti v tem roku, lahko zaprosi za podaljšanje roka. O prošnji odloča senat fakultete na podlagi mnenja komisije za doktorski študij. Rok za oddajo doktorske disertacije se lahko podaljša enkrat in to največ za eno leto.

Če kandidat/-ka ne predloži doktorske disertacije v roku iz drugega odstavka tega člena in pred iztekom roka tudi ne zaprosi za podaljšanje roka, se šteje, da je odstopil/-a od prijavljene teme.

55. člen (soglasje mentorja/-ice in skrbnika/-ice pred oddajo disertacije v oceno)

Mentor/-ica je dolžan/dolžna v rednih stikih s kandidatom/-tko skrbeti za ustrezno znanstveno raven disertacije. Pred predložitvijo doktorske disertacije v oceno da mentor/ica pismeno soglasje, ki ga s podpisom potrdi tudi skrbnik/-ica področja. Kandidat/ka lahko predloži disertacijo v oceno tudi brez poprejšnjega soglasja mentorja/-rice in/ali skrbnika/-ice, vendar morata mentor/ica in/ali skrbnik/-ica pismeno pojasniti, zakaj se ne strinjata s predložitvijo.

Soglasje mentorja/-rice oz. mentorjevo oz. mentoričino in/ali skrbnikovo oz. skrbničino pojasnilo mora biti naslovljeno na senat FDV.

56. člen (oblika doktorske disertacije)

Disertacija je praviloma napisana v slovenščini, s soglasjem senata FDV pa lahko tudi v tujem jeziku. Če ni napisana v slovenščini, mora imeti na koncu povzetek v slovenskem jeziku v obsegu 10 odstotkov celotnega besedila. Ta povzetek mora biti vezan skupaj z besedilom doktorske disertacije.

Vsaki disertaciji morata biti priložena tudi povzetka v slovenskem in angleškem jeziku, vsak v obsegu 2 do 4 strani, ter najmanj pet ključnih besed v obeh jezikih. Fakulteta ima pravico do javne objave tega povzetka.

Doktorska disertacija mora biti napisana v formatu A4, vezana pa v črno platno ali podoben material. Na eni strani mora imeti približno 1800 znakov. Na naslovni strani disertacije mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano Univerza v Ljubljani, pod tem Fakulteta za družbene vede, na sredini strani ime in priimek kandidata/-tke, pod njima naslov doktorske disertacije, pod njim pa "doktorska disertacija", spodaj v sredini "Ljubljana, letnica". Prva stran disertacije je enaka naslovnici, s tem, da sta na prvi strani navedena še mentor/-ica in (morebitni/-a) somentor/-ica.

Disertacija je sestavljena iz kazala, uvoda, glavnega besedila, sklepa, enotnega seznama uporabljene literature in virov, stvarnega in imenskega kazala ter morebitnega povzetka po prvem odstavku tega člena. V uvodu mora biti jasno povzeta teza iz dispozicije doktorske disertacije.

Disertacija praviloma ne sme biti krajša od 160 strani in ne daljša od 350 strani.

Disertacija mora biti napisana in urejena skladno z Navodili za urejanja znanstvenih in strokovnih besedil na FDV. Za jezikovno pravilnost disertacije je od odgovoren/-rna kandidat/-ka, komisija za oceno disertacije pa jo lahko zavrne, če ni pripravljena v skladu z navodili iz tega člena.

57. člen (prispevek doktorske disertacije k znanstveni disciplini)

Doktorska disertacija mora biti samostojen in izviren prispevek k znanstveni disciplini, iz katere želi kandidat/-ka pridobiti doktorat znanosti.

Disertacija je lahko sestavni del skupinskega dela, pri katerem pa mora biti jasno razviden samostojen prispevek kandidata/-tke.

58. člen (postopek ocenjevanja predložene doktorske disertacije)

Kandidat/-ka odda najprej tri (oz. 4, če ima somentorja/-rico) nevezane izvode disertacije ter povzetek v elektronski obliki službi za podiplomski študij. Služba za podiplomski študij preveri, če kandidat/-ka izpolnjuje vse ostale pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pred oddajo disertacije v ocenjevanje skladno z akreditiranim programom doktorskega študija.

Senat na prvi seji po predložitvi nevezane disertacije imenuje komisijo za njeno oceno, ki jo sestavljajo najmanj tri/-je visokošolski/-e učitelji/-ce ali znanstveni/-e delavci/-vke z ustrezno habilitacijo. Vsaj eden/ena izmed članov/-nic komisije mora biti (praviloma) zaposlen/a zunaj fakultete, predsednik/-nica komisije pa mora biti praviloma zaposlen/-a na fakulteti.

Po pooblastilu senata lahko odločbo o imenovanju komisije za oceno doktorske disertacije, ki je praviloma ista kot za oceno ustreznosti teme doktorata, izda prodekan/-ja za podiplomski študij. V skladu z 51. členom tega pravilnika se organizira javni doktorski seminar, na katerem kandidat/-ka predstavi svoje zaključke članom/-nicam strokovne komisije za oceno doktorske disertacije in ostalim udeležencem seminarja.

Člani/-ce komisije za oceno disertacije so dolžni/-e v treh mesecih od svojega imenovanja pregledati oddano disertacijo in predložiti pisna poročila o oceni disertacije v zapečateni ovojnici senatu FDV.

Senat FDV na podlagi predloženih poročil doktorsko disertacijo sprejme, zavrne ali jo vrne kandidatu/-tki, da jo spremeni ali dopolni, in mu/ji za to določi primeren rok.

Dopolnjeno in popravljeno disertacijo komisija ponovno pregleda in predloži o njej nova poročila. Če kandidat/-ka v postavljenem roku disertacije ne popravi, se disertacija zavrne. Zavrnjene disertacije kandidat/-ka ne more ponovno predložiti.

59. člen (poročilo o oceni doktorske disertacije)

Poročilo o oceni doktorske disertacije mora obsegati:

* naslov v obliki "Ocena doktorske disertacije (ime in priimek kandidata/-tke) z naslovom »........................«;
* analizo strukture disertacije in uporabljenih metod oz. metodologije;
* oceno znanstvene relevantnosti in doktorski ravni ustrezajoče zahtevnosti predložene disertacije;
* oceno izvirnosti teze disertacije, veljavnost njenega dokazovanja in skladnosti teze z dispozicijo doktorske disertacije;
* oceno stilistične in jezikovne ravni disertacije ter
* sklepno oceno in ugotovitev, ali je možen zagovor disertacije.

Vsak/-a član/-ica komisije mora napisati ločeno poročilo.

Poročilo je praviloma napisano v slovenščini, v drugem jeziku pa, če je disertacija napisana v tujem jeziku. Če ni napisano v slovenščini, mora biti priložen povzetek poročila na 1 strani v slovenskem jeziku.

60. člen (določitev zagovora)

Če senat sprejme pozitivna poročila o oceni doktorske disertacije, zahteva od kandidata/-tke, da predloži 8 izvodov vezane disertacije in elektronsko verzijo disertacije. Avtor/ica doktorske disertacije mora v vse vezane izvode disertacije vključiti podpisano “Izjavo o avtorstvu” z besedilom, ki ga predpiše senat FDV.

Obenem senat FDV določi komisijo za zagovor, ki jo praviloma sestavljajo člani/-ce komisije za oceno disertacije. Dekan/-ja fakultete v soglasju s kandidatom/-tko in komisijo za zagovor določi čas in kraj zagovora disertacije.

Čas in kraj zagovora fakulteta javno objavi.

Zagovor je praviloma v roku enega meseca od dneva, ko je senat FDV sprejel disertacijo.

61. člen (potek javnega zagovora)

Zagovor disertacije je praviloma v slovenščini, v drugem jeziku pa, če je disertacija napisana v tujem jeziku.

Zagovor se začne s predstavitvijo kandidatovega/-tkinega življenjepisa, naslova in področja disertacije ter dotedanjega postopka sprejemanja disertacije. Pri tem kandidat/-ka in predsednik/-ca komisije, ki opravi predstavitev, stojita.

Nato presednik/-ica komisije seznani kandidata/-tko s postopkom obrambe in pozove
poročevalce/-lke, da posredujejo svoja poročila o disertaciji.

Kandidat/-ka ima pravico predstaviti svojo doktorsko disertacijo v 30 minutah, pri tem pa lahko uporablja različne avdiovizualne pripomočke. V predstavitvi lahko reagira na morebitne pripombe, zapisane v poročilih članov/-nic komisije za oceno disertacije.

Po predstavitvi kandidata/-tke imajo člani/-ce komisije pravico postavljati vprašanja, za njimi pa z odobritvijo predsednika/-ice tudi drugi navzoči pri zagovoru. Vprašanja naj bi bila zastavljena tako, da lahko kandidat/-ka nanje odgovori v največ uri in pol.

Pred zagovorom ima kandidat/-ka pravico do 45-minutnega odmora za pripravo zagovora.

Po zagovoru se ločeno sestane komisija za zagovor disertacije in sprejme sklep o tem, ali je kandidat/-ka uspešno obranil/-a doktorsko disertacijo. Sklep poda pismeno, v njem navede, kdo je zagovarjal doktorsko disertacijo, naslov disertacije, svoj sklep in kratko pojasnilo sklepa (do 30 vrstic), dan in čas zagovora ter podpise članov/-nic komisije z navedbo njihovih vlog v komisiji. Ta sklep potem predsednik/-ica komisije prebere kandidatu/-tki in navzočim pri zagovoru. Pri tem vsi stojijo.

O zagovoru disertacije predsednik/-ica komisije piše zapisnik, v katerem se navedejo vprašanja, ki so bila postavljena kandidatu/-tki, in sklep o uspešnosti zagovora.

62. člen (neuspešen zagovor)

Zagovora disertacije, ki ga je komisija ocenila za neuspešnega, ni mogoče ponoviti.

63. člen (objava besedila doktorata pred in po obrambi)

Pri morebitni delni ali celotni objavi doktorske disertacije mora avtor/ica navesti, da objava temelji na disertaciji, obranjeni (leto obrambe) na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Če je del ali celotno besedilo disertacije objavljeno pred obrambo doktorskega dela, mora avtor/-ica navesti, da gre za prispevek iz doktorske disertacije podiplomske/ga študenta/-tke Fakultete za družbene vede.

VIII. ODVZEM DOKTORATA

64. člen (možnost odvzema doktorata znanosti)

Doktorat znanosti se lahko odvzame, če se ugotovi, da doktorska disertacija ni rezultat kandidatove/-tkine lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov. Postopek odvzema lahko sproži kdorkoli, vodi pa ga najprej senat FDV, nato pa senat Univerze.

65. člen (postopek ob odvzemu doktorata znanosti)

Pismeni predlog za izdajo odločbe o odvzemu doktorata znanosti z obrazložitvijo se posreduje senatu FDV, ki določi najmanj tri visokošolske učitelje/-jice (komisija), da v roku 30 dni podajo mnenje o utemeljenosti predloga. Senat fakultete posreduje predlog (predloge) te komisije skupaj z vsem gradivom senatu Univerze, ki odloča o odvzemu doktorata (v skladu z relevantnimi členi statuta Univerze).

Predlog iz prvega odstavka tega člena se lahko poda tudi, če kandidat/-ka, ki je uspešno zagovarjal/-a doktorsko disertacijo, še ni bil/-a promoviran/-a, obstaja pa utemeljen sum, da disertacija ni rezultat kandidatove/-tkine lastne ustvarjalnosti. Če je podan tak predlog, rektor/-ica Univerze odloži promocijo kandidata/-tke. Promocija kandidata/-tke se lahko odloži do konca postopka, v katerem se ugotavlja izvirnost disertacije, vendar največ za tri mesece od vložitve predloga.

Sklep o odvzemu se objavi v glasilu Univerze v Ljubljani. Hkrati se v Uradnem listu Republike Slovenije prekliče veljavnost izdane diplome o doktoratu znanosti.

IX. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DOKTORSKIH ŠTUDENTOV/-TK

66. člen (obseg urejanja)

Doktorski/-a študent/-ka je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod na podlagi razpisa za vpis in se izobražuje na akreditiranem doktorskem študijskem programu.

Ta del pravilnika konkretizira le tiste pravice in dolžnosti doktorskih študentov in študentk, ki niso jasni na podlagi veljavne zakonodaje, statuta Univerze v Ljubljani, Pravil o organizaciji in delovanju FDV ter ostalih določb tega pravilnika.

67. člen (potrdila o statusu)

S statusom doktorske/-ga študenta/-tke pridobi doktoski/-a študent/-ka vse pravice, ki jih zagotavljata veljavna zakonodaja in predpisi. Za uveljavljanje teh pravic lahko študent/-ka v službi za podiplomski študij dobi ustrezna potrdila.

68. člen (postopek pri pritožbi zoper oceno)

Doktorski/-a študent/-ka, ki meni, da je bil pri izpitu ali sprotnem opravljanju katere koli oblike študijske obveznosti v okviru predmeta ali seminarja krivično ocenjen/-a, ima pravico do pritožbe.

Doktorski-/a študent/-ka vloži pritožbo zoper izpitno oceno, in sicer prvi naslednji delovni dan po koncu ustnega izpita ali najkasneje tri dni po objavi izpitnega rezultata pisnega izpita ali obveznosti pri prodekanu/-nji za podiplomski študij.

Prodekan/-ja prvi delovni dan po prejemu pritožbe imenuje tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo visokošolski učitelji z ustrezno habilitacijo in ki je ne more voditi izpraševalec/-lka, zoper katere/-ga oceno se je študent/-ka pritožil/-a.

Če je vložena pritožba zoper oceno pri ustnem izpitu, komisija prvi delovni dan po svojem imenovanju ponovno izpraša in oceni podiplomskega študenta/-tko.

Če je vložena pritožba zoper oceno pri pisnem izpitu ali obveznosti, komisija prvi delovni dan po svojem imenovanju pregleda in ponovno oceni študentov/-tkin izpitni ali pisni izdelek.

Kadar je izpit pisni in ustni, se podiplomski/-a študent/-ka lahko pritoži tudi samo zoper oceno pisnega ali ustnega dela izpita. V tem primeru se smiselno uporabljajo določila predhodnih dveh odstavkov.

Če se študent/-ka pritoži zoper ocenjevanje drugih študijskih obveznosti pri predmetu, lahko to stori najkasneje v treh dneh po objavi ocene pri prodekanu/-nji za podiplomski študij. Po že navedenem postopku se imenuje tričlansko komisijo, ki prvi delovni dan po svojem imenovanju pregleda in ponovno oceni vse prispevke oz. dokazila o opravljenih obveznostih pri predmetu, ki jih je skladno z učnim načrtom nosilec/-lka predmeta ocenil/-a.

Zoper oceno komisije v nobenem od navedenih primerov pritožba ni možna.

69. člen (pritožba zoper neodobritev prošnje za ponovni vpis)

Kandidat/-ka, ki mu/ji vpis ni bil odobren zaradi neizpolnjevanja pogojev za ponovni vpis v isti letnik študija, ima pravico do pritožbe.

Rok za pritožbo je 8 dni od dneva, ko je bil/-a kandidat/-ka obveščen/-a o zavrnitvi vpisa.

O pritožbi odloča senat fakultet na podlagi mnenja komisije za doktorski študij.

70. člen (prenehanje statusa)

Status doktorskega študenta/-tke preneha, če:

* uspešno zagovarja doktorsko delo,
* se izpiše,
* je bil/-a izključen/a.

71. člen (pravica študentov/tk staršev do podaljšanja študentskega statusa)

Doktorske študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.

Doktorskim študentom lahko, če za to dokumentirano zaprosijo, miruje status v primeru očetovstva do največ enega leta za vsakega živorojenega otroka med študijem.

72. člen (mirovanje statusa)

Doktorskim študentom/-tkam študentom/-tkam miruje status tudi v primeru bolniške odsotnosti, daljše od šestih mesecev. Dolžina mirovanja statusa je lahko enaka ustrezno dokumentiranemu trajanju razlogov za njegovo odobritev.

73. člen (splošna pravica do pritožbe zoper odločbo)

Doktorski/-a študent/-ka ima pravico do pritožbe zoper odločbe organov FDV, ki ga/jo zadevajo.

Če ni s tem pravilnikom drugače določeno, lahko študent/-ka vloži pritožbo iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od dneva, ko mu/ji je bila odločba vročena.

O pritožbi doktorskega študenta/-tke odloča senat FDV na podlagi mnenja komisije za doktorski študij.

74. člen (nagrade in priznanja doktorskim študentom/-tkam)

Nagrade in priznanja doktorskim študentom/-tkam za posebne dosežke pri študiju in raziskovalnemu delu ureja Pravilnik o podeljevanju nagrade za najboljši doktorat na FDV.

Senat fakultete lahko opredeli tudi druge oblike nagrajevanja študentov.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

75. člen (interpretacija pravilnika)

Tolmačenje tega pravilnika je v pristojnosti senata FDV, ki pred tovrstnim odločanjem za mnenje zaprosi komisijo za doktorski študij.

76. člen (razmerje do starejših pravilnikov)

Do zaključka študijske leta 2015/2016 se uporabljata tudi Pravilnik o magistrskem in specialističnem študiju ter Pravilnik o doktorskem študiju in doktorskem delu v obsegu, ki ureja možnost pridobitve znanstvenega magisterija, katerega omogočata 57. in 58. člen tega pravilnika.

77. člen (začetek veljavnosti pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati z dnem, ko ga sprejme Senat FDV, uporablja pa se od 1. oktobra 2009 dalje.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli